Nekega dne sem dobila mail in na drugi strani je bila Januša Mravlje, zelo prijazna ženska, ki mi je želela poslati knjigo. Ker sem noro radoveden človek in hkrati tudi ženska, ki prebira praktično vse, kar ji pride pod roko, sem takoj privolila in tako, “po naključju”, vstopila v njen svet. Vedno občudujem pogum in zdi se mi, da moraš biti res človek z veliko začetnico zato, da daš svoje življenje na plano, brez cenzure in z železno voljo, da te pravzaprav veliko ne zanima, kaj mislijo drugi, saj to moraš preprosto narediti. Januša ve, da se njeno sporočilo ne bo dotaknilo vsakega, a morda je tako tudi prav. Ker smo ženske v Glitter skupnosti posebne, vem, da je to knjiga tudi za vas in jo zato toplo priporočam. A Prebujajoča ni njeno edino delo, daleč od tega, še najbolj fascinantne so njene energetske slike. Tako je potekal najin pogovor.
Začela bi s knjigo in osebno zgodbo, ki je pripeljala do tega, da je knjiga sploh nastala … Kdo je torej Januša in kaj nam sporoča?
Januša je ena izmed mnogih žensk. Popolnoma povprečna. Mama, žena, hčerka, prijateljica, sodelavka … Ženska, ki je v življenju marsikaj prestala in preživela. Večkrat padla, a se vedno znova pobrala še močnejša. Najbolj pa sem ponosna nase, da sem se pobrala tudi po zadnji preizkušnji s hudim stresom na delovnem mestu, ki je privedlo do 20 mesečne bolniške odsotnosti. Ta dogodek je tisti, ki me je v življenju najbolj zaznamoval in me potisnil na samo dno. A sem hvaležna zanj, saj sem tokrat zares začela živeti svoje življenje, svoje sanje. Začela sem rasti tudi duhovno.
Delam, kar me veseli in bogati mojega duha. Prej sem se vrtela v tem materialističnem svetu brez duše. Spet sem našla otroka v sebi, obudila svoje skrite želje, spoznala oz. našla svoje sposobnosti, za katere nikoli nisem vedela, da jih imam.
Zdaj sem mnogo več, kot pred tremi leti, ko se je vse začelo podirati. Zdaj sem še slikarka, pisateljica, izdelovalka nakita, ustvarjalka dogodkov, terapevtka, raziskovalka starodavnih modrosti in še več. Kaj sporoča moja knjiga? Predvsem to, da ni univerzalnega načina, da se dvigneš, ko si na dnu. Vsak mora najti svojo pot. Pot, ki je unikatna. Da moraš v teh trenutkih najti svoje pristno veselje, nekaj, v čemer uživaš. Za vsakogar je to nekaj drugega. In kot sem napisala v knjigi – iz nečesa slabega se vedno rodi nekaj boljšega, lepšega. Pri meni to drži kot pribito. Razčistila sem, kdo so moji prijatelji in kdo samo znanci. Kdo mi stoji ob strani in mi
bo vedno v oporo in kdo me pozna le, ko mi je dobro.
Skratka naredila sem »čistko« med ljudmi, ki so me obkrožali. Veliko sem jih črtala s seznama, še več dodala. Zdaj jih na seznam dajem veliko bolj previdno. In kdor se na njem najde, je zagotovo tam zasluženo.
V knjigi je veliko osebnih not in naukov, ki nas peljejo skozi življenje. Katera pa je tista največja in najbolj dragocena lekcija, ki je spremenila vas?
Najbolj dragocena lekcija je bila zagotovo ta, da moram odpustiti tistim, ki so me prizadeli, saj so čustva, povezana s tem dogodkom (jeza, nejevera, žalost, strah) kot strup za moje telo in misli. Zastrupljajo le mene, njih se ne dotaknejo. Brez odpuščanja ne moreš v življenju naprej, ne moreš rasti. Obstaneš na mestu, se vrtiš v
krogu svojega trpljenja in samopomilovanja, v stanju žrtve. Hkrati pa sem morala ozavestiti, da odpuščanje in pozaba nista eno in isto. Lahko odpustiš, pozabiti ne moreš nikoli. In tudi jaz ne bom nikoli pozabila. Zato sem tudi vse zapisala.
Poleg tega pa se mi zdi to, da sem ob tem procesu odpuščanja spoznala, da lahko spremenim le sebe in ne drugih. To je ena izmed največjih lekcij, ki me je zagotovo najbolj spremenila. Pa ne le mene. Tudi okolica se je začela spreminjati z mano, kar pa se mi zdi najbolj fascinantno.
Če se spreminjaš na bolje, privlačiš boljše ljudi in ustvarjaš nove, pozitivne dogodke.
Še en del vašega ustvarjanja so energetske slike, zanimive in unikatne,
pa tudi te s poslanstvom, kajne?
Res je. Vedno sem rada risala, a nikoli ni bilo časa. Ko pa sem med bolniško začela s tem, kot terapijo zase, se je naenkrat vse sestavilo. Sliko, ki sem jo narisala za svojo težavo in mi jo je uspešno rešila, je videla kolegica in si jo želela. Tudi njej je pomagala pri enaki težavi. Potem še ena, in tako dalje. Sprva sem bila skeptična in sem
mislila, da je vse zgolj slučaj, naključje. Zato sem slike na en način, ki ga opisujem tudi v knjigi, preverila z meritvami.
Sedaj z gotovostjo vem, da naključij ni. Slike delujejo. Ne vem kako, zakaj. A sem se v zadnjih letih naučila, da ne potrebujem za vse logične razlage, niti je več ne iščem. Manj se logično poglabljam, bolj dobivam odgovore. In odgovori me navdušujejo, druge pa prav tako.
Zanimivo, kako je naša zgodovina prežeta s simboli, ki so nabiti z energijo in imajo res magične pomene. Ti simboli pa so prisotni v vašem ustvarjanju … Kakšno je njihovo sporočilo?
Simboli so bili prvo, kar sem srečala na moji poti rasti. In sicer je bil prvi simbol, s katerim sem se srečala, vilinski simbol Odpuščanje. Enostavno so me pritegnili, zato
sem začela o tem veliko brati. Naročila sem si tudi knjigo. Potem so mi naproti prišli še drugi simboli, spoznala sem pomen barv, števil. Zaradi tega tudi ustvarjam pod blagovno znamko 777 ART. Sčasoma sem jih začela prepoznavati in iskati v vsakdanjem življenju. Kar naenkrat sem jih videla vsepovsod. V naravi, v oddajah na televiziji, v pesmi na radiu, v člankih revij, na družbenih omrežjih itd.
Ko sem se spraševala glede česa, so se mi začele pojavljati podvojene, potrojene enake številke. Začutila sem njihovo moč in jih začela uporabljati pri različnih situacijah v življenju.
Če sem imela situacijo, kjer sem potrebovala pomoč, sem si narisala sliko, kjer sem uporabila določen simbol in prave barve, kasneje, ko sem proučevala še kristale, sem le-te dodajala tudi slikam. Vedno so me privlačile starodavne civilizacije, sploh Egipt in Kelti. Njihove simbole sem že prej bežno poznala, sedaj sem se vanje bolj poglobila. Resda sem še zelo na začetku svojega učenja, a so me simboli dobesedno prevzeli. Njihovo sporočilo je jasno. Pomagajo vsem živim bitjem pri premagovanju življenjskih ovir in težav. Tu so za nas, da nam služijo. Le dovoliti si moramo, da jih prosimo, in jih uporabljati. Seveda le in izključno za dobre namene. Vse to so vedeli že naši predniki, a se je to znanje »izgubilo« oz. bolj pravilno povedano »zatrlo«, saj ljudstvu, ki ima preveč uporabnega znanja težko ukazuješ in ga kontroliraš. A ne bi o tem.
Zanimivo mi je bilo, ko sem brala o slovenskem simbolu sreče – Jutranjici. Ugotovila sem, da jo že celo življenje nevede, kaj je, uporabljam.
Da je prisotna v naši kulturi, a o njej ne vemo praktično nič. Že kot osnovnošolka sem v ročnodelskem krožku vezla prtičke s tem simbolom. Lepo bi bilo, če bi nas v šoli učili o tem, saj je to del naše kulturne dediščine.
Kako doživljate sedanji čas? Kakšni smo ljudje v tem trenutku in kaj
potrebujemo?
Bom rekla takole. Tisti, ki drugače čutimo, razmišljamo, že nekaj časa vemo, da živimo v času, ko človeštvo potrebuje »reset«. Drugače za nas ni prihodnosti. Mislim, da živimo ravno v času, ko se je ta reset začel. Verjetno mi ne bomo dočakali sprememb, kot jih želimo.
Materializem, egocentričnost, individualizem, tekmovalnost, sebičnost in še kaj bi se našlo, nas oddaljujejo od bistva človeka kot čutečega bitja. Ločujejo nas od našega srca, naše intuicije, čustev. Oddaljujejo nas od ljudi, nas omejujejo in ustrahujejo. Prisotno je norčevanje iz ljudi, ki mislimo in delujemo drugače. Ki želimo boljši, bolj povezan in čudovit svet.
Svet, kjer bi se bolj povezali z naravo, našimi notranjimi občutji, intuicijo in duhovnostjo, ki jo nekateri zmotno povezujejo z religijo. Vedno bolj me spominjajo časi na obdobje, ko so preganjali čarovnice. Čarovnice, s katero tudi mene nekateri označujejo oz. se norčujejo, saj ne razumejo in zato jih pomilujem. Sedaj je tako z drugače mislečimi, oziroma tistimi, ki gledamo na dogodke in stvari malo bolj globoko in še iz drugega zornega kota, kot nam ga predstavljajo mediji in nasploh sistem. Vsi cenimo znanstvenike, kot sta na primer Nikola Tesla ali Albert Einstein. A če bi kdo prebral njihove biografije ali razmišljanja, ne zgolj formule ali naprave, bi ugotovil, da vsega tega ne bi bilo, če ne bi bila oba zelo povezana sama s sabo, prizemljena a hkrati zelo duhovna, imela vero v dobro in v nekaj »več«.
Oba sta rekla, da sta vse znanje dobivala iz nekih drugih dimenzij, od neke višje energije, če povemo zelo enostavno. Pa kakor koli to poimenujemo.
Kvantna fizika to znanstveno proučuje in tisto »nekaj več« ni takšen tabu, kot nekdaj. Mislim, da prihaja obdobje, ko nam bo marsikaj pojasnjeno tudi v tej smeri.
Vedno pravim, da se le dogaja kolektivno prebujanje … Se strinjate?
O, to se pa tako zelo strinjam. Sama to opažam, ko se srečujem z izjemnimi ljudmi, ki mi sedaj prihajajo na pot. Koliko jih je, si ne bi mislili. Koliko znanja premorejo. Sama sem v primerjavi z njimi glede tega še v vrtcu, če malo karikiram. Tega se globoko zavedam. Pa ne samo to. V času moje prve samostojne razstave so k meni prišli obiskovalci, ljudje, ki sem jih poznala ali pa tudi ne. Odprli so se mi, ker so ob gledanju mojih slik in branju mojih pesmi začutili, da jih bom razumela in ne bom obsojala njihovega razmišljanja in dejanj. Presenetilo me je, koliko od njih se poslužuje tehnik in orodij, ki so za nekatere »kar nekaj, čaranje, neumnost, itd«. Za tiste, ki pa smo se prepričali v njihovo delovanje pa so gonilo, ki nas žene naprej, da se v tej smeri še bolj izobražujemo, delamo in ustvarjamo.
Presenetilo bi vas, koliko znanih ljudi poznam (uspešni gospodarstveniki, lastniki podjetij, politiki na najvišjih položajih, umetniki …), ki verjamejo in se redno poslužujejo npr. simbolov, talismanov, astrologije, numerologije, pri odločitvah, ki se tičejo njihovega poslovnega ali zasebnega življenja. A tega ne dajejo na velik zvon, temveč skrivajo, da jih ne bi imeli za čudake. Marsikdo se tega sramuje, kar je žalostno.
Pred kratkim sem organizirala prva dva večera »Ženskih uric«. To sem si že dlje časa želela in pripravljala. Sprva me je bilo groza, ali naj jih sploh objavim. Vedela sem, da se bodo nekateri spet norčevali in imeli neumestne pripombe. Kot vedno. A sem se opogumila in šla v to. Izbrala sem temo (Odpuščanje). Želela sem, da bi bila to
manjša skupina, kjer se bo lahko vsaka odprla, če se bo želela in bomo imele lahko
konstruktivne, ženske pogovore. Na moje presenečenje je bilo že takoj toliko prijav,
da sem morala urice organizirati v dveh terminih. In odzivi po njih – da ti samo zaigra srce. Najbolj pa sem ponosna, da so se začele takoj po moji objavi organizirati podobne skupine drugje po Sloveniji.
Mogoče pa bom »tisti krivec«, da se bodo ženske začele povezovati, si pomagati, spoznavati in se pogovarjati v živo, tako kot včasih in ne le po družbenih omrežjih in zoomih. Tudi to jemljem kot neko prebujanje. Zanimivo, šele sedaj sem pomislila, kako zelo je pomenljiv naslov moje knjige. Sem prebujajoča in želim prebuditi čim več ljudi. Popolnoma se strinjam, da se je začelo kolektivno prebujanje, da je že zelo veliko ljudi to spoznalo, še več pa jih še bo. V to ne dvomim.
Enostavno bodo morali, sicer ne bomo preživeli kot človeštvo. Čaka nas neko drugo obdobje, pa če si želimo ali ne. Je pa to proces, ki ne bo končan čez noč. Jaz osebno ga komaj čakam. Že tisto malo, kar sem izkusila, me navdušuje in mi daje moč, da živim in se življenja veselim. Kljub temu, da sile, ki so me želele uničiti, še vztrajajo. A jaz se ne dam in čakam, da nova kolektivna zavest naredi svoje, v najvišje moje dobro in dobro vseh nas.
