Jesenska privlačnost

Razmišljam o tem, kako imamo pravzaprav srečo. Na prvem mestu zato, ker nam je bilo dano življenje, na drugem mestu pa dejstvo, da ga lahko živimo s polnimi pljuči in veliko elana, vedno z mislijo, da je vse v naših rokah. Ni sezone, ki bi me bolj begala, tudi zima, ki sem se je včasih bala zaradi nizkih temperatur, ima zdaj, v mojih očeh, svoj čar, četudi sneži, noro piha burja, je vse ledeno, smo odeti v meglo ali dež kar traja in traja, in se zdi, da ne bo prenehal. Čarobno je biti del teh sprememb in jih zaznati, kot bi se sprehajali po življenjski poti in samo srkali stvari, ki se hote ali nehote zgodijo okoli nas. Teh je veliko, ste opazile? Poletje ostaja moj najljubši letni čas, ker sem takrat najbolj jaz, a prav danes sem razmišljala o jeseni ter o tem, kaj me pri tem letnem času najbolj navdihuje. Seznam je bil kar dolg, saj sem želela omeniti vse jesenske adute, od sveže pečenega kostanja do želje, da si pred televizorjem nadenem volnene nogavice in uživam v filmu. Zdi se mi ključnega pomena, da znam ujeti te magične trenutke in se tudi zahvaliti zato, ker so. Preprosto. Vsako leto. Ob istem času. Kot čudovita, preprosta uspavanka, ki mi pomirja dušo.

Jesenske barve

Težko jih je spregledati, so noro lepe, ravno prav divje in tako zelo kričeče, da bi se najraje ustavila sredi gozdne poti in s pomočjo nevdinega čopiča naslikala to bujnost, ki me obkroža. S Sofio še vedno iščeva vile in škrate, kot takrat, ko je bila stara tri leta, vbgin srčno upam, da se to ne bo nikoli spremenilo.

Hrana

Bučke in kostanj, od tega bi lahko živela celo leto in si privoščila jedi v vseh možnih različicah, ker so odlične. Bučna juha prekaša vse, dodam smetano in bučna semena, vem, da je zelo kalorična in me preveč ne zanima. Gre za nebesni užitek duše, ki v tistem trenutku izklopi vse glasove v možganih in se poda v svet dobrega.

Obožujem dom

In to je sezona, ko sem doma brez slabe vesti, preprosto imam občutek, da je zunaj že malo hladno in sem raje v dnevni sobi, spalnici ali kuhinji, včasih tudi v kadi, odvisno od razpoloženja. Doma je moj svet, težko ga delim z drugimi, ker potrebujem intimo in mir. Uživam za zaprtimi vrati in se ne pustim motiti. Spremljam le listje, ki pada in pada ter je ravno prav melanhonično.

Kino

Zdaj doživljam super revival kina, kot še nikoli. Všeč so mi romantični filmi ali trilerji, všeč mi je tema v dvorani, pokovka in Cocacola na pretek. Dve uri samo zame in potem dneve in dneve razglabljam o koncu, kot zadnjič pri Itu z mojimi Glitter puncami, ko smo se pobrale po eni uri od dolgčasa in zaradi hrupa otrok v kinu ter nismo dobro razumele, zakaj je pravzaprav ta film kritikom tako všeč. Hm.

Fotografiranje narave

Zdaj je tako čudovita, da prav kliče po slikanju. In res je tako, da najboljše fotografije nastanejo prav jeseni. Male umetnine, ki si jih z veseljem ogledamo, ko se barve narave izgubijo v daljavi in ostaneta le bela in rjava. Umetnost življenja je nedvomno tudi v tem, da ujameš trenutek. Trenutek sreče. In popolnosti.

Ponovno koncentrirana

Priznam, da prav s težkim srcem spustim poletje in morje, ker bi bila večno na plaži, ko pa ponovno ujamem ritem, se prelevim v Wonder Woman. Imam moč, karizmo, koncentracijo in voljo, da premaknem zidove in zgradim mostove, predvsem tam, kjer niso predvideni. Tako je. Ta energija me kar vrže v zrak in za vse to je kriva jesen.

Jesenske inspiracije

Samo odprem Pinterest in pogledam New York ali New England v tem obdobju, pa mi je vse jasno. Jasno, zakaj obožujem življenje in jasno, zakaj bo eno življenje premalo za vse, kar sem si zastavila. Zato hitim in hitim, da ujamem čim več lepih trenutkov in resnično postanem jezna, ko mi kakšen uide. Ker vem, da mi bo kasneje zelo žal.

Ponovno športam

In tudi to je zame zelo pomembno, ker brez športa in uteži ne gre. Všeč mi je, ko zagedam rezultate, občudujem čvrste mišice in si mislim, da je za vsako ogromno truda in železne volje. Po eni strani poležavanje na sedežni garnituri, po drugi potenje in telovadba, a vsaka plat dneva je po svoje ključnega pomena in zanimiva. Dobro je, da lahko vse uskladim in si vzamem čas. Za telo in um.

Potovanja

V resnici je tako, da bi vedno potovala, a zdaj toliko več. Zakaj? Ker je vse na svojem mestu in potrebujem le usnjeno jakno na zadnjih sedežih v avtu, kar tako, just in case, lahko bi vozila ure in ure ali pa letela daleč stran. Težek je povratek, ker je svet tako raznolik in zanimiv, da je za vogalom vedno kaj novega in vznemirljivega.

Cartanje

Brez tega ne gre. Cartanje v smislu fizičnosti, kar nikoli ne škodi, a tudi v smislu cartanja in božanja po duši, ko si vzameš čas za stvari, ki ti veliko pomenijo, četudi so za druge dokaj nesmiselne. Cartanje mehke živali, ki je topla in dišeča, cartanje Sofie v postelji z lučko na nočni omarici in sivko na blazini. Tega je veliko, jaz pa sem hvaležna prav za vsak trenutek. Ker sem to jaz.