Tokrat nekaj več o vadbi joge, ki je za marsikoga način življenja in hkrati sredstvo, ki omogoča velike spremembe. Ne samo vaje, ki so gotovo ključnega pomena, tudi hrana, dihanje, meditacija in konec koncev pogled na svet. Ta veda me je od nekdaj fascinirala, tudi zato, ker je stara kot svet in ima povsod globoke korenine. Poznam res veliko ljudi, ki se profesionalno in zelo resno ukvarjajo z jogo, Simona Vrhovec je ena izmed teh. Njena znamka, Mokini yoga, se je marsikaterega že dotaknila in ga postavila na povsem drugačno pot.
Toliko lepega in pozitivnega smo že prebrali o jogi in zanimivo, da so vsi, ki se podajo na to pot, dejansko navdušeni. Kako torej deluje joga, ki ni le vadba, temveč pravi življenjski slog?
Joga ponuja celostni vpogled in pristop k samospoznanju. Kar je še posebno zanimivo, je to, da se pot jogija (jogijskega praktika) začne z odnosom do sebe in okolice. Šele nato sledijo jogijski položaji – asane. Ampak, kot rečeno, joga je življenjski slog, saj vključuje tudi način prehrane, uporabo zelišč, prakso meditacije, koncentracije, usmeritve pozornosti navznoter. Pri tem je ključno tudi znanje o ajurvedi. Je pa ta pot zelo osebna, kljub temu, da je veliko število priročnikov, je zame osebno najbolj pomembno spoznanje ljubezni do sebe, sočutja, nenasilja, tudi discipline. Tako je meni blizu pristop, da jogo približamo sebi in svojemu življenjskemu stilu.
Navsezadnje vseeno živimo v drugem času, kot je bila joga ustvarjena. Živimo v Sloveniji, prakso joge pa vključujemo v nek svoj življenjski ritem. Zato je ključ, da se ne primerjamo drug z drugim.
Včasih je 5 minut zavestnega dihanja med sestanki vredno več kot 2 uri na jogijski blazini.
Kaj pa je Mokini joga?
Mokini yoga je ime moje znamke. Sicer pa poučujem tradicionalno ajurvedsko in hatha jogo. To je bil moj začetek in tudi pridobivanje znanja v Indiji. In ko sem na začetku iskala ime mojega centra, me je pritegnila mitološka zgodba o Mohini, ki je bila plesalka. Tudi sama sem plesala vrsto let, zato se mi je zdelo to še toliko bolj blizu. Ker sem želela dodati še kanček mene, pa sem združila to tudi z mojim vzdevkom, ki mi ga je dal nečak in to je Moki. In ustvarjena je bila zgodba o Mokini yogi. Ker pa mi je zelo pomembno znanje in širitev oziroma poglobitev različnih praks joge, sem v svoj nabor mednarodnih certifikatov dodala še izobraževanja iz področja tantre, tradicionalne kitajske medicine.
Na slovenski trg sem dodala najnovejše pristope acuyin joge, myo yin joge in miofascialnega sproščanja, ajurvedske joge. S hvaležnostjo že vrsto let tudi izobražujem strokovni kader za naziv učitelj joge.
Ves čas poglabljam svojo osebno pot in kot sama pravim, je vsak učitelj vedno najprej učenec/-ka.
Joga je zelo povezana z duhovnostjo, hrano, meditacijo, naravo. Kako torej spojiti vse skupaj in ali je dejansko enostavno spremeniti življenje v tem smislu? Je morda pomembno le to, da naredimo prvi korak?
Začne se z željo, pot pa se nadaljuje do konca življenja. Vmes se spreminjamo, rastemo, raziskujemo. Pomembno je tudi, da spoznamo, kateri stil oziroma pristop k jogi nam je blizu. To je velikokrat povezano z našim karakterjem, življenjskim slogom na splošno. Vsekakor pa je praksa tantra joge čisto drugačna od na primer yin joge. Oboje je čudovita praksa, a nekdo bo na yin jogi čisto nesrečen, za nekoga pa bo to najlepši regenerativni čas. Na jogijski poti je pomembna potrpežljivost in vsaj na začetku resnično predlagam, da oseba raziskuje različne tečaje, delavnice in obiskuje tudi različne učitelje. Vsak je namreč edinstven.
Pravijo, da je joge toliko, kot je števila učiteljev. Vsak daje namreč tudi svojo osebno noto, pa stopnjo znanja. Istočasno naj spoznava sebe. Naj se sprašuje, zakaj želi na joga prakso.
Kakšen je cilj? Koliko časa želi nameniti tej praksi? Jim je bližje ajurvedska filozofija, tradicionalna kitajska medicina, bi raje bolj aktivno, pasivno, oboje? Kar pogumno, prvi korak nas odpelje na življenjsko popotovanje. Vsaka izkušnja pa je zlata vredna.
Kaj pa vizualizacija, kakšno vlogo ima pri notranji rasti in osebni sreči?
Pravimo, da naš um kreira našo realnost. Dejansko lahko naš um naučimo, naredimo nove povezave, do bolj optimističnega razmišljanja. Ko ustvarimo prijetno mentalno izkušnjo, se na to odzovejo naše telo, čustva in energija. To je lahko kot oddih od napornega dneva, omejujočih prepričanj. Seveda pa vizualizacija ne bo rešila vseh izzivov v življenju, je pa lep pripomoček, kjer posije žarek upanja tudi, ko nam ne gre vse po načrtu. Spoznanje, da imamo sicer moč nad izbiro misli, pa daje osebi spoznanje, da je kreator svoje sreče. Ne išče je vedno zunaj sebe, ampak prepozna, da je vir sreče in ljubezni znotraj nje.
Ukvarjaš se tudi z nevrolingvističnim programiranjem … Kaj pa je to?
NLP je sklop učinkovitih tehnik, ki nam pomaga transformirati vedenjske vzorce, ki nas ne podpirajo. Z različnimi vajami, pogovorom, jih preoblikujemo v bolj opolnomočen način razmišljanja. Velikokrat izvajamo tehnike v trans stanju in raziskujemo neprijeten vzorec, ki se je kreiral v preteklosti.
Z ljubeznijo in sočutjem dodajamo prijetna stanja, razrešitve in podporo.
NLP pa lahko uporabimo na različnih področjih, tako pri zastavljanju osebnih ciljev, motivacije, javnega nastopanja. Predvsem pa gre tudi tu za razumevanje samega sebe in prepoznavanje svojih potencialov. Pa ne samo prepoznavanje, ampak moč, da to zaživimo.
Smo ženske bolj dovzetne za vse te stvari, kot moški?
Moja osebna izkušnja pri poučevanju je, da se veliko moških odloča za jogijsko prakso. Tako sem poučevala ameriško reprezentanco smučarskih skakalcev, pa našo B reprezentanco, judoiste, tekače, dvigovalcev uteži … In ko sem mislila, da na yin jogi ne bo nobenih moških, je bilo potem tam največ moških udeležencev. Tako da moške zagotovo zanima jogijska praksa in so izredno dovzetni. In če smo čisto natančni, je v Indiji bila jogijska praksa na začetku namenjena le praksi za moške. Morda moški le vseh jogijskih izkušenj ne delijo na instagramu.
