Stres lahko močno vpliva na naše fizično in duševno zdravje, saj v različnih oblikah vsakodnevnega življenja predstavlja resno nevarnost. Raziskave kažejo, da kronični stres povzroči številne spremembe v telesu, vključno z negativnimi učinki na imunski sistem, prebavni trakt, srčno-žilne bolezni ter celo na delovanje možganov.
Fiziološko gledano stres povzroči povečano izločanje stresnega hormona kortizola. Dolgotrajna izpostavljenost visokim ravnem kortizola lahko škoduje možganom, zmanjša kognitivne sposobnosti in povzroči težave z zbranostjo. Prav tako se povezuje s skrajšanjem telomer – delov kromosomov, ki so povezani s staranjem, kar pomeni, da lahko pospeši staranje in poveča tveganje za kronične bolezni, kot so bolezni srca in sladkorna bolezen. Ena od študij je pokazala, da imajo osebe s kroničnim stresom krajše telomere, kar lahko privede do hitrejšega staranja organizma.
Na čustveni ravni stres lahko vodi do anksioznosti, depresije, težav s spanjem in celo do razvojnih psihičnih bolezni. Ljudje, ki so pogosto izpostavljeni stresnim situacijam, kot so zahtevne službene obveznosti ali težke osebne okoliščine, imajo večje tveganje za duševne motnje. Poleg tega lahko stres vpliva na poslabšanje že obstoječih zdravstvenih težav, kot so astma, prebavne težave in avtoimunske bolezni, kot je Hashimotov tiroiditis.
Stres ni nikoli zdrav
Nenehna izpostavljenost stresu, tudi če se zdi na prvi pogled obvladljiva, lahko skozi čas bistveno oslabi telo. Zato je ključnega pomena razviti strategije za upravljanje stresa, kot so tehnike sproščanja, redna telesna aktivnost in postavljanje meja v vsakdanjem življenju, da zmanjšamo njegov negativni vpliv.
Stres lahko na ženske vpliva nekoliko drugače kot na moške, saj se razlikujejo tako fiziološki odzivi kot družbene vloge, ki povečujejo pritisk. Raziskave kažejo, da so ženske pogosteje izpostavljene stresnim dejavnikom, kot so usklajevanje dela in družinskega življenja, ter socialnim pričakovanjem glede videza in vedenja. Hormonske spremembe, povezane z menstrualnim ciklom, nosečnostjo in menopavzo, lahko dodatno povečajo občutljivost na stres.
Ženske pod stresom imajo povečano tveganje za depresijo in anksioznost, saj se pri njih bolj izrazito sprošča hormon kortikotropin, ki vpliva na delovanje možganov in povečuje občutljivost na stres. Poleg tega je dolgotrajen stres pri ženskah povezan z večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja ter avtoimunske bolezni. Raziskave kažejo, da kronični stres lahko poslabša simptome bolezni, kot so Hashimotov tiroiditis in revmatoidni artritis.
Tudi pri obvladovanju stresa se ženske pogosto odzivajo drugače – pogosteje uporabljajo čustveno osredotočene strategije, kot je iskanje podpore, medtem ko se moški bolj pogosto odločajo za težje fizične aktivnosti. Razumevanje teh razlik je ključno za razvijanje bolj prilagojenih pristopov za obvladovanje stresa pri ženskah.
