Skupaj z vami bi rada razmislila o navidezno trivialnem konceptu: da bi obstali, kljub pretresom življenja, je potrebno imeti ravnovesje.
Ko sem bila mala punčka, mi je nekdo nekoč rekel:
Osnove življenja so kot noge na stolu. Vsaka noga je bistvenega pomena, vse skupaj ti dajejo popolno stabilnost in če eno ali več snameš, boš prej ali slej padla.
Zdravje in samospoštovanje, družina, prijateljstvo in ljubezen, delo in osebna realizacija so vse noge enega in istega stola, na katerem sedimo in le, ko so vse enako visoke, torej enako pomembne, se stol ne maje in nam omogoča, da se počutite stabilno in varno.
Svet, v katerem živimo danes, je res negotov, naj vas ne preseneti, če morda ne veste, kje, kako in s kom sedite. Tudi mene včasih prešine, da morda niti ne sedim, temveč tečem in tega niti ne zaznam. Norost sodobnega časa in dejstva, da se res težko ustavimo. Naš stol se zruši vsakič, ko nas na popolnoma nezdrav način prevzame oseba, v katero smo zaljubljeni, in ne gojimo več prijateljstev, ali ko se brezglavo vržemo v delovni projekt brez urnikov in omejitev ter ignoriramo prošnje po pozornosti naših družinskih članov. Za nekaj časa imamo sicer občutek, da je vse na svojem mestu, a življenje vsakič znova pokaže, kako se motimo. In ko se zlomi noga, se zlomimo tudi mi. Naj še dodam, da se običajno to zgodi res nepričakovano, zato je padec toliko bolj boleč.
Res je, da za napredek in nadaljevanje v življenju potrebujemo gibanje in ko smo trajno ustoličene nad svojim kraljestvom, ne napredujemo, vendar je vedno bolje nadaljevati z majhnimi prilagoditvami, pri čemer za trenutek izgubimo ravnotežje, namesto da bi se kotalile od enega do drugega padca. Se strinjate? Kar želim povedati, je v resnici zelo enostavno: naj vas nič in nihče predolgo ne odvrne od vas samih in vaših potreb, ne pozabite, da so čustva kot rastline, ki jih je treba zalivati in zanje pridno skrbeti. Borite se za svoje talente v službi in nikoli se ne prikrajšajte za svoje sanje. Ni ljubimca, ki bi lahko napolnil praznine v življenju, vse to moramo storiti same, in ni službe, ki bi nam lahko dala toplino človeške naklonjenosti.
Stol, na katerem sedimo, je zelo oseben svet, ki smo ga ustvarili. Vse noge potrebujejo pozornost, prav tako del, kjer se nahaja naša čudovita zadnjica, ker nikoli ne smemo zanemariti pomembnosti celote, celotne slike, ki jo seveda sestavljajo deli, a kot vemo, je včasih vesolje narejeno tako, da nam ne pusti videti cele slike. Dobro pa je vedeti, da vedno obstaja. Nekako kot zvezde, ki sijejo takrat, ko je nebo črno, a so prisotne tudi v največjem soncu, čeprav jih človeško oko ne vidi. Kot bi rekel Mali Princ:
Bistvo je očem skrito …
Težo porazdelite čim bolj enakomerno in če ena noga pade, vas bodo podpirale druge. In če vas nobena od nog ne podpira več, no, potem zamenjajte stol in poiščite večji naslanjač, a pri tem nikoli ne pozabite iskati ravnovesja.
4 Comments
Res je!
Draga ga. Flego: kot vedno lepa! Uživajte 100/h na dopustu!
Hvala in objem ❤️
Zelo lep top! Vam pa res vse kar oblečete noro paše! Zelo lepa!
Kje se ga lahko kupi?
Hvala draga Katja, to pa je spomin iz Miamija 😉