Majhne vsakodnevne radosti, ki nam dajejo energijo, da se soočimo s tisto potjo, imenovano življenje.
Nahrbtnik, poln stvari, ki ga nosimo s seboj, se mora sčasoma olajšati.
Danes je tako, za jutri ne vem.
Kot sem že mnogokrat napisala, če obstaja dokument, ki ga lahko podpišem zato, da ostanem celo življenje na dopustu tukaj in zdaj, računajte name.
Ne pozabite, da skrb zase ni sebična izbira, temveč pravica.
Kaj lahko zdaj naredim zase?
Najprej je bil covid, potem vojna, zdaj ni vode, o plinu že razmišljamo … Telo je neprestano v napetosti in tudi v nas se dogaja prava vojna emocij.
Če zaprete oči, prav ta trenutek, in napnete ušesa, boste slišale.
Nikar ne pozabite, da bo vse mimo. In vse dobro.
Ko preveč delam ali sem v stiku z ljudmi, ki imajo IQ mrtvega konja, izgubim glas in adijo.