V trgovino me očitno spravi luna, k nakupu pa … še vedno dobro staro osebje trgovin, ki zna oceniti, ali potrebujem pomoč ali ne.
Takšne smo pač ženske. Ekonom lonci s paro na vrhuncu in ko snameš pokrov, se hitro zgodi, da se dobro opečeš.
Če bi me imeli torej priložnost spoznati na takšen dan, dvomim, da bi me prepoznali kot Petro Windschnurer.
Vse najboljše, moja najljubša vila.
Ne vem, na kateri točki v življenju se nahajate, imam pa občutek, da nas je veliko na istem peronu in vse smo v pričakovanju istega vlaka.
Spremeniti sebe in potem še svet.
Gozd nam omogoča, da se za dolžino sprehoda potopimo v popolnoma drugačen svet.
Razumemo tuje napake in slabe odločitve, razumemo, da kdaj kdo vstane z levo nogo in mu je zato oproščeno. Sebe pa prav nič ne poslušamo in oproščamo vse manj, pravzaprav bi lahko rekla, da smo prav neusmiljene.
V tem procesu rasti, sprememb, globokega dihanja in čiščenja oseb, ki jih ne potrebujemo, sem se naučila nečesa novega.
Ne potrebujem ničesar drugega, samo nevidno nit, ki združuje nas tri in postavi stvari na svoje mesto.