Ana je prišla v moje življenje, kot nevihta poleti.
Najprej dolžnost, potem užitek? Niti ne.
Ljudje se pač najdemo.
V trgovino me očitno spravi luna, k nakupu pa … še vedno dobro staro osebje trgovin, ki zna oceniti, ali potrebujem pomoč ali ne.
Takšne smo pač ženske. Ekonom lonci s paro na vrhuncu in ko snameš pokrov, se hitro zgodi, da se dobro opečeš.
Če bi me imeli torej priložnost spoznati na takšen dan, dvomim, da bi me prepoznali kot Petro Windschnurer.
Včasih ne dobiš tega, kar si želiš, zato, ker si zaslužiš veliko več.
Sem princesa svojega sveta.
Vse najboljše, moja najljubša vila.
Ne vem, na kateri točki v življenju se nahajate, imam pa občutek, da nas je veliko na istem peronu in vse smo v pričakovanju istega vlaka.