Včasih pogrešaš prav to, kar ti je šlo na živce, in šele potem ugotoviš, kako so samoumevne stvari v resnici tiste, ki štejejo največ.
Zdi se mi, da moramo same poskrbeti za pozitiven odnos do sebe, šele takrat lahko razmišljamo o drugih ter jih posledično osrečimo.
Blagoslovljeni smo takrat, ko imamo ob sebi ljudi, s katerimi lahko delimo tudi tišino.
Z lepo knjigo, polno pozitivnih misli, sedim na klopci in uživam minute, včasih ure ter skušam ujeti vse različne odtenke življenja, ki me te dni lovi v pastelnih tonih, s kačjimi pastirji in željo, da bi odpotovala daleč stran
Ta teden sem prav razmišljala o tem, da je čudovito biti ženska. V vseh pogledih. In resnično je tako, da tega ne bi zamenjala za nič na svetu.
Danes sem želela pisati o knjigi, ki me je kot običajno našla po naključju, saj jo je napisala stara prijateljica, s katero se nisva slišali zelo, zelo dolgo.
Že zdavnaj vem, da najboljši izdelek ni tisti, ki ga največ reklamirajo, ali tisti, ki na prvi pogled deluje vrhunsko. Podobno je pri ljudeh: moraš brati tudi droben tisk in tako zaznati vseh petdeset odtenkov sive.
Marsikdaj je tako, da stvari, ki jih potrebujemo, pridejo nepričakovano. Ker ne verjamem v naključja, bi rekla, da pridejo, zato ker smo o njih dovolj intenzivno razmišljali, jih torej priklicali in tako poskrbeli, da nam spremenijo življenje.
Do osmega marca manjkata še dva dneva, ampak seznam lepih stvari želim deliti z vami že danes, ker nikoli ne veš, kaj lahko pride prav. In morda je tudi tako, da smo si zelo podobne in nas združujejo povsem iste misli.
Peter Pan je nekoč izjavil: “Živeti bo zelo velika pustolovščina.” Ali kdaj razmišljate o tem, kaj si pravzaprav življenje želi od vas? Ali je resnično tako, da življenje živite in ga ne le pasivno spremljate?