Kotički miru, zelenja in lepih misli. Ker tega ni nikoli dovolj.
A kot običajno me je življenje presenetilo, za kar sem zelo hvaležna.
Solze so kot dežne kaplje. Včasih nebo pošlje le kakšno sem ter tja, spet drugič besno lije in grmi, kot bi želelo zakričati “Dovolj vas imam, vseh!”.
Ne vem, na kateri točki v življenju se nahajate, imam pa občutek, da nas je veliko na istem peronu in vse smo v pričakovanju istega vlaka.
Spremeniti sebe in potem še svet.
Nekoč, kdo ve, mi morda tudi uspe.
Gozd nam omogoča, da se za dolžino sprehoda potopimo v popolnoma drugačen svet.
Pravijo, da sta naša volja in naše zdravje pogojena s tem, kako dober je pravzaprav naš spanec.
Mnogokrat sem napisala, da dom ni samo kraj, v katerem živimo. Ima svojo dušo, ki je tesno povezana z našo.
Posadila sem granatno jabolko, mandelj in figo.