Tradicij, povezanih z božičem, je veliko, nekatere med njimi so res posebne, a okraski so bili od nekdaj osrednji del praznovanja. Znano je, da je božično drevo v domove prišlo po uvozu nordijskih običajev, najprej v domove angleške kraljeve družine, postopoma pa je simbolno nadomestilo druge, že utrjene okraske, kot so bile denimo jaslice. Božični okraski so daleč napredovali, a v krščanski tradiciji je običajno, da dom okrasimo z naravnimi elementi, kot so omela, veje božike ali bršljan.
Med 5. in 6. januarjem
Tako kot se veje jelke sušijo, tudi drugi, naravni dekoracijski elementi postopoma izgubljajo svojo lepoto in ko mine praznična sezona, jih moramo odstraniti. Seveda se porodi vprašanje, kdaj podreti božično drevo. Tradicija veleva, da vse okraske odstranimo dvanajsto noč po 25. decembru, med 5. in 6. januarjem. Ta datum ustreza potovanju Treh kraljev, ki so prispeli le 12 dni po božičnem dnevu, da bi prinesli svoje darove zlata, kadila in mire. Okrasne lučke so nato služile kot vodilo Trem kraljem, ko so se odpravili na domove, da bi prinesli svoja darila. Njihova odstranitev pred tem datumom bi torej pomenila prezgodnji konec njihovega potovanja.
Zakaj prinaša nesrečo, če prezgodaj odstranimo božične okraske?
Po starodavnih tradicijah, ki segajo v 4. stoletje, je bilo okrasitev doma z naravnimi elementi, kot sta omela ali bodika, običajna praksa in z dobrim razlogom. Običajno so verjeli, da duhovi živijo v teh elementih in da jim dobrodošlica v vašem domu pozimi nudi toplino in zaščito. Zato je bilo darilo duhom narave, da se jim ponudi dom. Težava je bila v tem, da so se morali ti duhovi po koncu praznikov vrniti v deželo, iz katere so prišli. Če so bili ob Bogojavljenju še vedno prisotni v hiši, duh ni imel kam pobegniti in je izginil. Njegovo izginotje je naslednje leto preprečilo razcvet narave, posledično pa so trpeli pridelki, kar je s seboj prineslo svoj delež lakote. Zato je bilo nujno, da se okrasja znebimo v noči med 5. in 6. januarjem, dovolj pozno, da vodimo Kralje in dovolj zgodaj, da ne zasenčimo Bogojavljenja in vrnemo duhove nazaj na zemljo.
Sicer obstajajo tudi drugi datumi …
V 18. stoletju je bilo običajno, da so na predvečer 2. februarja odstranili okrasje. Ta datum ustreza potovanju otroka Jezusa v tempelj v Jeruzalemu. Ustreza tudi očiščenju njegove matere, Device Marije, ki je 40 dni po porodu (to je 33 dni po obrezovanju sina) morala v tempelj za ta obred. Ta novi datum označuje konec Kristusovega potovanja in posledično njegovega zgodnjega otroštva. Zato je treba odstraniti vse okraske, ki simbolizirajo te dogodke, kar sovpada s koncem praznika Jezusovega darovanja v templju.
Če se čut za tradicijo sčasoma izgubi, je tudi v novejšem času postalo navada, da vse okraske odstranimo zelo hitro po 1. januarju. Če pa vam je na prvem mestu čim dlje ohraniti praznični duh v vašem domu in so vam lučke zelo všeč, tudi prav. Sicer nekje do 2. februarja lahko mirno uživate v najboljšem zimskem čaju in z jelko v dnevni sobi, za tem datumom pa je dobro, da jo počasi odstranite.
