Ko vlak sreče prispe na peron

Človek se že od nekdaj sprašuje, kaj je sreča in kako jo je mogoče doseči. Veliki avtorji so jo skozi čas poskušali definirati, vendar glede na kompleksnost in abstraktnost pojma to ni bilo tako preprosto. Vsekakor bi si vsak od nas želel najti ključ do tega, kako biti srečen, ne le za trenutek ali nekaj ur, temveč vsak dan. Skratka, ali lahko sreča postane stalnica našega življenja? Mislim da. In morda je celo nekaj na tem, da srečo najdemo predvsem poleti, ko postane ritem življenja živahen, a hkrati nekoliko bolj povezan z dušo, imamo več časa za dopustovanje in počitek, po drugi strani nam prav vesele poletne barve omogočajo drugačen pogled na svet.

Morda bi kakšen cinik lahko pripomnil, da popolna sreča ne obstaja, a na to imam svoje pomisleke. V resnici na srečo ne smemo gledati kot na utopijo, temveč kot cilj, ki ga ni tako težko doseči. In to ni kliše: malenkosti so tiste, zaradi katerih živimo srečno. Dobra knjiga, kava z mlekom, doma pečeni piškoti, film v kinu ali doma, dnevna soba, objeta v svetlobi, objem ljubljenega človeka, preprosto potovanje, pogled v svoje srce, ki je vedno pravi zaklad znanja in čutenja. Ohranjanje pravega odnosa do sebe, drugih in življenja nasploh je prvi korak: ni dovolj reči “želim biti srečen”, potrebno je biti prepričan in poskušati opazovati ter doživeti vse okoli sebe na pozitiven način. Če želite doseči to majhno, veliko nirvano, je ključnega pomena, da se odmaknete od tistih dejavnosti ali ljudi, ki vas onesrečujejo, in se raje obkrožite s hobiji, prijatelji in družino, ki vam vedno prinesejo nasmeh.

Poleg tega znanost pravi: nasmeh, ne glede na to, ali ste srečni ali ne, izboljša vaše razpoloženje.

To, da na svoji življenjski poti znamo izbrati, narediti selekcijo in marsikdaj reči ne, je ključnega pomena. Ker toksičnih ljudi je na pretek in res ni potrebno, da se ukvarjamo z vsakim posebej. Konec koncev je dovolj, da odgovorite samo na eno vprašanje:

Ali bi mi ta človek kadarkoli znal pomagati? Ali bi mi stal ob strani?

Pri ljudeh, ki samo črpajo in nič ne dajo, je odgovor ne. No, takih ne potrebujemo.

“Kdor si želi biti srečen, naj preprosto bo: jutri ni gotovosti.” Pisalo se je leto 1490 in Lorenzo de Medici, znan kot Il Magnifico, se je vračal k epikurejskemu konceptu carpe diem, oziroma »ujeti trenutek«, uživati ​​vsak trenutek življenja brez razmišljanja o tem, kaj bo sledilo. Zavedamo se, da tej filozofiji ni vedno mogoče slediti, a včasih srečo narekuje tudi to, da znamo sprejeti nove izzive in izkoristiti prave priložnosti. Zato ni dovolj vedno znova ponavljati, kaj želite storiti, ampak morate poskušati doseči, kar želite. Na miselni ravni je prehod s pogojnika na sedanjikov indikativ temeljnega pomena: pomaga vam, da si zastavite cilj, da se počutite stimulirani in ne delate mehanično.

Odločnost je bistvena za srečo.

Misliti in skrbeti za druge je vedno plemenita gesta. Če pa želite biti srečne, ne smete dovoliti, da vas preplavijo težave drugih, pri tem pa pozabiti nase. Vsaj dvakrat ali trikrat na teden si privoščite čas zase in za svoje strasti: pojdite po nakupih, naročite se na sproščujočo masažo, pojdite na tek, tečaj slikanja ali obiščite koncert. Odločite se za kakršno koli dejavnost, le da se ob njej dobro počutite in vam pričara pristen in iskren nasmeh na obraz. Običajno podcenjujemo, kako so te malenkosti zdravilo za telo in dušo, temeljnega pomena za doseganje sreče.

Ne pozabite, da skrb zase ni sebična izbira, temveč pravica.

Vsak trenutek je dober, da vzamete svoje življenje v roke, vlak sreče je prispel na peron prav zdaj. Skočimo gor?