Mokra zemlja, gnila voda jarkov, gobe, mah, vonj po zažganih strniščih … Tudi suho listje ima svoj čar, ki se spremeni, ko je mokro. Različni zvoki, ko se sprehajam po gozdu: prasketanje suhega listja in šelestenje zelene trave. Dotaknem se suhih listov, v roki se mi drobijo. Nad mano se raztegujejo veje, v tihem plesu, ki počasi spominja na smrt; zima prinaša počitek in tišino. Pomislim na lešnikove vejice, ki so jih naše prednice uporabljale za izdelavo čarobnih palic: me vedno mika, da bi jih tudi sama naredila. Leskove palice so imele od nekdaj zdravilno moč.
Jesen je, tako kot poletje, stanje duha. Zunaj in znotraj nas. Je sezona razmišljanja, meditacije, opazovanja in kontemplacije Narave (in posledično našega bistva); tista Narava, ki se je nekoč slavila ravno v tem obdobju, kot zaključek nekaterih luninih ciklov. Tema (dnevov, ki se krajšajo, in prihajajoče zime) je kljub fizičnemu nelagodju in atavističnim strahovom, ki se prebujajo v človeku, sestavni del cikla nastajanja in obnavljanja. Kot se zgodi z Imbolcom – irskim praznikom, ki na polovici poti med zimskim solsticijem in pomladnim enakonočjem praznuje svetlobo in podaljšanje dneva – med 21. septembrom in 31. oktobrom, ko se zemlja pripravlja za zimo. Danes, v tako hitrih in sterilnih sodobnih družbah, so se obredi in praznovanja, povezani z zemljo, večinoma izgubili, a težnja po ponovno odkritem stiku z naravo prehaja prav iz valorizacije teh trenutkov.
V starih časih je jesen vedno predstavljala zelo poseben trenutek, v katerem so sile svetlobe in teme znale doseči popolno ravnovesje. Za mnoge kulture je jesensko enakonočje dan praznovanja. Ta trenutek predstavlja prehod, čas za meditacijo, obračanje vase, med katerim se ločitev med tem, kar je vidno, in nevidnim tanjša in skoraj izgine. Jeseni se nam včasih zgodi, da pademo v hibernacijo in nasploh postane meja med notranjostjo in zunanjostjo zelo labilna, skoraj minljiva. Duh jeseni nosi v sebi magijo smrti, ki daje prostor novemu.
Ta srednja letna časa, jesen in pomlad, ki stojita tako rekoč med zimo in poletjem, se navadnemu očesu zdita nič drugega kot pripravljalna, obredna obdobja, bežna uvoda v zimo in prihajajoče poletje. Čeprav v sodobnem času je postal prehod v nekaj drugega vse manj doživet, zaznan, intuitiran, ljubljen, v resnici bi se morali zavedati, da se prav v teh dveh letnih časih – jeseni in pomladi – skriva vsa čarovnija življenja – včasih tako tankočutno in sramežljivo, drugič zelo barvito in glasno.
Psiha potrebuje darila tega letnega obdobja, kot so zaprtost vase, počasnost časa, določena tišina v zraku, pozornost in razmislek o minljivosti nebistvenega.
***Za tiste, ki vas zanima: obleka Retrostage (gray 1960S plaid lace pencil dress), koda lorella15 za 15 % popust. Torbica My Lovely Bag, koda lorella20 za 20 % popust.
2 Comments
Lepa si v hiški v gozdu.
Jesen je lepa, vse se umiri, postanemo počasni, zapečkarji in radi se zadržujemo v notranjosti svojih domov, verjetno tudi zaradi zgodnje teme.
Opazila sem, da imaš čarovniško metlo. Še malo in spet bo noč čarovnic, ko bodo švigale na svojih metlah in delale red povsod!
Lep konec tedna!
Jap 🙂 Brez metle nikamor 🙂 Objem draga Majda