Dom je prostor z zelo pomembnim psihološkim pomenom. Je osebni, notranji prostor, ki nasprotuje vsemu zunanjemu. Pravzaprav se običajno reče “živeti med 4 stenami” in dom je dejansko tista lupina, ki nas varuje in tolaži, kjer se lahko počutimo varni in si odpočijemo od vsakdanjika. Življenje ni preprosto preživljanje časa v hiši ali izven nje, živeti pomeni tudi doživeti svoj dom in zato hiša postane del človekove identitete. Hiša je kot obleka, mora biti prave velikosti, da lahko v njej dobro živimo, saj nam pove, kdo smo. Med hišo in človekom, ki v njej živi, obstaja močna vez: posameznik okolje seveda spreminja glede na svoje izkušnje, čustva, potrebe, kakovost okolja pa gotovo vpliva na posameznika in na njegovo počutje.
Majhne stvari za prijazno bivanje doma
Človek ne dojema okolja v smislu zunanjega in nepovezanega, ampak je sam sestavni del tega okolja, saj med njima poteka stalna interakcija. Kdorkoli živi v nekem okolju, se v tem kontekstu opredeljuje, izraža in manifestira dele sebe, stališča, preference, življenjske sloge, in to temu prostoru daje identiteto, v igri zrcaljenja z identiteto osebe. Vsi potrebujemo svoj prostor, da govori o nas, da nas na nek način predstavlja, da pove svoje izkušnje, individualne in družinske pripovedi, kar nam pomaga pri ohranjanju osebne zgodovinske razsežnosti. Identiteta kraja je namreč tesno povezana z našimi spomini, saj se v njem stekajo čustva, odnosi, psihične potrebe in spomini na druge kraje. Majhne stvari so zelo pomembne za kakovost bivanja doma: tista slika na nočni omarici, vaza z rožami, kristalna posodica z nakitom, najljubši kozarec ali skodelica za kavo … In prav majhne stvari tvorijo lepoto ambienta.
Hiša je tempelj čustev
Pozitiven odnos do okolja je pomemben vidik posameznikove identitete. Okolje vsebuje v sebi vse, kar se v njem dogaja. Za trenutek pomislimo na dinamiko odnosov v družini: rituali, srečanja, pozdravi in ločitve, praznovanja in žalost. Neprekinjen odnosni in čustveni tok, ki najde prostor in se manifestira znotraj hiše. Življenjska pot je posejana z izkušnjami rasti in kriznimi trenutki, ki skupaj vodijo v samozavedanje. Predmeti, ki jih imamo doma, delujejo kot časovno in transverzalno lepilo med vsemi temi izkušnjami. Predmeti, ki v sebi vedno skrivajo nekaj svojega lastnika in so rezultat srečanja med tem, kar smo, in tem, kar izbiramo, med nami in našim prostorom. Čustva, ljudje, spomini: predmeti nas spremljajo na potovanju skozi čas in nam pomagajo, da se spomnimo, kakšni smo bili in kakšni smo danes ter tako podoživimo dele sebe.
Naj bo hiša naš varuh
Me ne čudi, da smo v zadnjih letih doživeli pravi izbruh dodatkov za dom in danes je res veliko ljudi, ki denimo dom opremljajo na podlagi sezon. Z majhnimi spremembami lahko dosežemo veliko. Hiša ni le skupek prostorov, temveč skupek sanj. Opredelitev tega poteka skozi definicijo okolja in izbiro pohištva in dodatkov: tako postane hiša podaljšek duše, zelo intimna izkušnja, ki je včasih samo naša. Dejstvo, da imamo na nočni omarici leseno figurico, ki je povezana z našo preteklostjo, je lahko majhna skrivnost, ki je ne bomo delili s svetom. Hiša varuje človeka. Zato, če je zgrajena v harmoniji z vesoljem in našim telesom, postane terapevtsko okolje.
***Posneto v Vili Majda v Ospu
4 Comments
Draga Lorella!
Kako si čudovita! Si kot princesa, ki čaka svojega princa, da jo popelje v dvorano na večerjo in potem na ples… Malo sem zašla ampak tako vidim.
Prelepi izdelki iz Steklarne, spoštujem njihovo delo, sem že bila v Steklarni Rogaška in videla kako nastajajo stekleni izdelki.
Krasna Vila Majda! Ima prelepo ime!
O draga Majda, kako si prijazna in res hvala! Ja, moram reči, da je bilo res kot v pravljici in tako sem srečna, da sem lahko del te zgodbe. Objem xoxo
Kako lepo, hvala ! Lahko prosim vprašam od kje je ta prekrasna obleka? Hvala za odgovor
Hvala Bety, obleka je Zara 🙂