Ko se pogledam v ogledalo, vidim najprej modre oči. Potem pogledam še vse ostalo. Koža, ramena, roke, trebuh, noge. Včasih sem z vsem zelo zadovoljna, drugič nekoliko manj. Sem daleč od popolnosti, v resnici pa bi z veseljem sprejela za darilo brezhibne mere in super čvrsto kožo, kot sem jo imela pred dvajsetimi leti. A ne mislite, da sem nezadovoljna ali nehvaležna s tem, kar imam, prej bi rekla, da si vse želimo vedno več. In da bi bile večno mlade ter lepe, saj to je tudi ideal, ki nam ga ponujajo mediji. In kot da to ne bi bilo dovolj, smo danes lahko vse na mreži in dnevno gledamo lepotice v Ameriki. Ok, nekatere so popravljene in druge manj, ne vem pa, zakaj imamo prav vse ženske v glavi pokvarjen čip, ki nam sugerira primerjavo. Težava je seveda v primerjavi sami, ker smo edinstvene, povrh vsega pa gre za primerjavo z lepoticami, ki štejejo običajno 20 let manj od nas. Torej … saj veste, izgubljena bitka že od začetka.

A v svoji nepopolnosti bi morale ujeti tudi brezhibnost. Vsaka strija, ki jo imamo na koži, guba pri očesu, vsak odvečen kilogram ali tisti, ki nam morda še manjka, govori o naši zgodovini. O tem, kdo pravzaprav smo in kakšna je bila naša pot. Žal živimo v družbi, ki poveličuje in podpira le eno: želite še več. Želimo si živeti v večji hiši, voziti hitrejši avto in imeti več denarja. Potem si želimo biti še lepše, mlajše, višje in vitkejše. In če bi imele vse našteto, bi bile srečne. No, morda. V tej fazi življenja in obdobju, ki ga živimo, nam manjka par stvari in mislim, da jih imamo v sebi, zato ne potrebujemo znanstvene fantastike za boljše življenje. Potrebujemo samo modrost, da se ustavimo in sprejmemo. Da razumemo, kako je popolnost v resnici le senca realnosti in jasno je, da je ne moremo ujeti.

Imejte malo več usmiljenja do sebe
Ne vem, kako poteka vaše življenje, a moj dan bi potreboval vsaj šest ur več. In kako bi jih porabila? Pospravljala bi stanovanje, tekla malo dlje, prebrala vse knjige do konca, šla h kozmetičarki, več telovadila in našla čas zase. V tej razporeditvi, kot vidite, nisem pomislila na to, da bi lahko ležala v postelji, ker za počitek ni časa. Kar pomeni, da bi bila na koncu dneva ponovno utrujena, oziroma bolj, kot sem zdaj. Zanimivo, kako začutimo usmiljenje do drugih, zelo malokrat do sebe. Nekako mislimo, da pač moramo in zmoremo, mnogokrat pa je tako, da je vsega preveč. In to nas potem tepe.

Bodimo prijaznejše do svojega telesa
Na več načinov. Na prvem mestu je vsekakor dejstvo, da se moramo za telo potruditi, pa ne le zato, ker ne maramo celulita, prej zato, ker je gibanje pomembno. Pravzaprav je prva stvar, ki jo potrebujemo zato, da se mentalno dobro počutimo. Ko pogledam ženske okoli sebe, zaznam različna telesa: vitke, močnejše, čokate, zelo visoke, a prav vsaka ima na sebi nekaj lepega. Ker, saj veste, lepota je v očeh opazovalca in prav gotovo drži, da nas svet ne opazuje skozi lupo, ki zazna celulit in pomarančno kožo, to je predvsem v naši glavi. In ok, zdaj bo končno toplo in bomo šle na plažo, seveda nam ni enostavno, ker smo na pol gole in si morda nismo všeč. No, potem začnimo pri tem, da si postanemo všeč. Ker imamo le eno telo, ki je samo naše, zato je kar dobro, če ga začnemo oboževati.

Prakticirajte manj popolnosti
Če pogledate Facebook, Instagram ali kakšno drugo aplikacijo, je tako, da smo obkroženi z lepimi slikami. In ta lepota je mnogokrat umetna. Seveda se tega zavedamo, a to še ne pomeni, da nas ne zadane. Ta podoba se zapiše globoko v nas in, hočeš ali nočeš, gre za sliko, s katero se bomo neprestano primerjali. Nehajmo. Pa ne le zato, ker je ta slika popačena, temveč zato, ker si zaslužimo več. Objemite svoje napake in nepopolnosti, osredotočite se na tukaj in zdaj, ostanite hvaležne za stvari, ki delujejo samoumevne: dom, v katerem živite, skodelico kave vsako jutro, najljubše čevlje in prijateljico, brez katere ne bi šlo. V teh stvareh je popolnost, ne iščite je v stegnih ali zadnjici, ker je resnično pomembneje to, kar imate v sebi. Še nihče ni odkorakal stran od ženske zato, ker je imela na zadnjici strije. Odkorakali pa so, ko je bila zoprna, nehvaležna in strašno opravljiva.

Imejte lep dan.
2 Comments
“…Da razumemo, kako je popolnost v resnici le senca realnosti…”, to je stavek, ki pove vse. Ko to dojamemo in hkrati spregledamo svojo globino, smo lahko srečni. Res je tako…
Hvala, Lorella, za čudovit zapis!
Hvala tebi Vesna, ker si prebrala xoxo