Moč, ki jo imamo ženske

Hollywoodska industrija je prav gotovo ekstrem in tako posebna, da je ne moremo primerjati z vsakdanjem življenjem. A ženske, ki zanjo ustvarjajo in zanjo živijo, so še kako realne. Odrasla sem z mitom Čednega dekleta in željo, da bi se princ pripeljal z belim avtom in šopom vrtnic, plesala sem skupaj s Kevinom v filmu Flashdance in jokala kot dež takrat, ko se je prikazal Patrick v Ghostu. Ne zdi se mi, da se je skozi čas kaj spremenilo, še vedno spremljam moje ženske ikone, ki so seveda tudi ikone stila, in opažam, kako se starajo. Nekatere zelo graciozno in druge malo manj, nekatere zelo s pomočjo Botulina (Nicole Kidman je v film Aquaman praktično neprepoznavna), druge bolj naravno, a vsaka bije bitko s časom, tako kot me. In seveda, ko si pred kamero, si želiš podaljšati mladost v nedogled, ali vsaj toliko, da lahko normalno delaš. In potem nastopi čas karizme.

Že neštetokrat sem napisala, da imajo te ženske moč, ki se ji reče karizma, da jih v prostoru takoj zaznaš. Lahko bi bile popolnoma brez make-upa, kot je denimo Julia Roberts na svojem instagram profilu, a vseeno bi svet vedel, da so tam. Imajo drugačno energijo, ki je morda povezana z uspehom, morda gre le za notranji žar, ki te nikoli ne zapusti. Slučajno sem naletela na zadnji photoshooting, ki ga je naredila Jennifer Lopez, in mi je čeljust padla kar do tipkovnice. Ok, saj vem, obstaja Fotoshop in še marsikaj zato, da so slike popravljene, pa vendar … Te ženske imajo skoraj vse petdeset let in izgledajo, kot bi jih imele trideset. Zasenčijo ostale že z nasmehom (primer Julie Roberts je tako jasen, da ne bi dodala nič drugega) in predstavljam si, da imajo tudi one del normalnega življenja, ki je podoben našemu, ko greš v trgovino, rihtaš otroke, skuhaš testenine ali imaš preprosto slab dan in se ti zdi, da je vsega preveč.

A osredotočimo se raje na dobro, ker smo Glitter ženske zelo pozitivne, kajne? Kar želim povedati, je, da lahko premaknemo mostove, zrušimo zidove in pridemo tja, kamor drugi še niso niti stopili. Od nekdaj smo pionirke in tako samostojne, da nas je težko, če ne skoraj nemogoče ustaviti. Z največjim veseljem sledim tem ženskam zato, ker so moje vzornice, niti ne v smislu lepote, čeprav je vsaka posebej čudovita, prej bi rekla zaradi moči in energije, saj si lahko le predstavljam, koliko so zaposlene in povrh vsega nosijo še napor izpostavljenosti, ki od tebe zahteva, da si kot iz škatlice 24 ur na dan. In ne gre pozabiti, da delujejo v povsem moškem svetu, tako kot me, kar pomeni, da je vsak dan nova bitka in najbrž vsak dan nate leti kakšen “pameten” komentar, seveda za hrbtom, podobno kot jih slišimo me.

A se ne dajo. Napredujejo. Pridejo do vrha in potem še dlje. So nasmejane, z žarečo kožo, v odlični formi in povrh vsega se še prekleto dobro zavedajo, koliko poti so prehodile. Vsaka izmed nas jo je. Včasih na to malo pozabimo, ker smo preveč zaposlene s tem, da iščemo svoje napake in se krivimo za stvari, ki so bile včasih muha, zdaj pa so gora, a same smo poskrbele zato, da so se tako spremenile. In premalokrat si rečemo: “Ej, stara moja, bravo, to pa si odlično izpeljala, super ti gre”, naredimo stvari, ki so za vse samoumevne in dobro vemo, da bi jih moški težko, če ne že nemogoče izpeljali, otroke sicer obožujemo, a saj veste, znajo biti sebični, kar je tudi prav.

Na današnji dan se objamem. Postavim se pred ogledalo in se tako močno nasmejem, da se prikažejo vse gube. Vsako posebej pobožam in ji rečem, da mi je mar. Ni mi vseeno, kako se počutim. Pridna sem zato, ker sem tukaj in tudi zato, ker sem preživela bitke, razburkane oceane, čudaške ljudi, bizarne situacije in slabo, da sem bila na kolenih. Tudi ve? Saj vem. Zato si privoščite objem, ker ste močne in edinstvene in globoko verjamem, da je v vsaki izmed nas Julia, Penelope, Julianne, Jennifer in še marsikatera. Lahko bi šle vse skupaj na kavo, a kaj ko bi potem svet kar počil od dobre energije.