Modni odklon generacij

Elegantne sedemosminske hlače širokih hlačnic (strokovno imenovane culotte) najraje nosim v družbi z belimi supergami, srajco in elegantnim suknjičem s karo vzorcem. Lahko bi rekla, da je to moja jesenska uniforma že dve leti zapored. Popolna kombinacija, s katero se nikakor ne strinja mama. Vsakič, ko me vidi, mi pove, da sem v teh prekratkih hlačah in supergah videti prav hecno. Če bi živela v njenih časih, bi si bila nekako najbližje s pastirji.

Moj odgovor njenemu ‘zbadanju’ je vedno isti: ‘Mami, ti si stara, ne veš več, kaj je moderno.’ Tudi ona ima vedno pripravljen odgovor, da kljub temu, da je stara, še vedno ve, kaj je lepo. Posloviva se z objemom in vsaka se odpravi dnevu naproti s svojimi mislimi o teh ‘prekratkih’ hlačah. Ko sem bila mlajša, je bilo tovrstnih odstopanj v okusu in mnenj o tem, kaj je lepo, še veliko več. Danes naju na nasprotna bregova postavljajo predvsem čevlji in te nesrečne hlače. Pa mami res o modi in oblačenju ne ve nič več samo zato, ker je stara? Je s svojim okusom za estetiko lepega in modernega  res ostala v sedemdesetih in osemdesetih, ko je tako v svojem domačem kraju in kasneje v Logatcu veljala za modno pionirko? Se je čas ustavil, ko je prestopila prag petdesetih? Težko verjamem.

Ko je zadnjič pregledovala omaro z oblačili, je iz nje odnesla vse suknjiče, ki so jo v osemdesetih čez ramena razširili in preoblikovali v Rambota. Čeprav bi jih danes glede na napovedi Balenciage z lahkoto oblekla še kdaj, je mnenja, da se ti ‘orjaki’ ne skladajo z njeno postavo in leti. Že zdavnaj se je odrekla vsem maksi in mini dolžinam, ki so jih krojila sedemdeseta leta. V zaboj za reciklažo oblačil je odnesla celo dolg semiš plašč, podložen s toplim ovčjim krznom. Škoda, ker sem bila prepozna, z veseljem bi ga nosila. Njeno garderobo danes odlikujejo tisti najbolj klasični kosi, o katerih ste gotovo brale v vsakem vodiču o dobrem stilu. Srajca, ravno krojen džins, trenč plašč, puli pulover, medtem ko je klasičen plašč nadomestila s podaljšano bundo. Če povzamem, moja trditev, da ženska o modi ne ve ničesar, samo zato ker je stara, ne pije vode. Gre  za generacijska odstopanja, ki se povsem normalno kažejo, tudi ko je govora o modi.

Nazadnje sem o tem spregovorila s prijateljico, ki mi je rekla, da je točka, ko se začneš o garderobi strinjati s svojo mamo, najbrž zadnja postaja, preden uradno postaneš star. Kaj pa če se strinjaš z oblačilnimi kombinacijami svoje hčere? To pomeni, da nočeš odrasti? Težko bi namreč rekla, da je moja hči, ki pri svojih trinajstih letih v nasprotju s svojo generacijo nosi široke culotte hlače, pulover s puli ovratnikom in klasičen plašč v kamelji barvi, na točki, ko bo uradno postala stara. Sama pa se tudi ne oprijemam kulta mladosti, še posebej ne, ko je govora o modi. Mini krilu sem se odrekla lani, prosojnim bluzam in oblekam, ko telo ni več čvrsto odgovarjalo na bolj udarne korake, golemu trebuhu, pa čeprav je čisto raven še danes, kmalu po porodu drugega otroka.

Mogoče je za dejstvo, da smo si danes o tem, kaj je modno in lepo, veliko bližje s svojimi hčerami kot mamami, ‘krivo’ modno zanimanje našega podmladka. Še več, modna industrija otroških oblačil je že zdavnaj postala en velik posnemovalec modne industrije odraslih. Kdaj ste v trgovini z otroškimi oblačili nazadnje videle zares otroška oblačila? Sama pri svojih trinajstih letih niti slučajno nisem vedela, kdo in kaj je Chanel, medtem ko mi moja hči danes z lahkoto našteje vsaj pet modelov torbic prej omenjene blagovne znamke. Otroci danes odraščajo prej, še posebej, ko je govora o modi. Družbena omrežja so jim nehote približala modno estetiko odraslih in ti so jo posvojili še preden smo me sploh začele razmišljati o modni estetiki naših mam.

Kaj pa vem, mogoče pa bi bile tiste culotte hlače vseeno videti bolje v kombinaciji s salonarji kot pa s supergami. Bom vprašala svojo hči, kaj meni o tem!