Zapri oči. Globoko vdihni in izdihni. Tvoja povezava s člankom o jogi se začenja. Joga, drevna praksa, ki sega v sam izvor človeštva, je več kot le telesna vadba. V svojem globokem bistvu predstavlja harmonijo med telesom, umom in duhom. V tem članku bomo raziskali različne vidike joge, od njenih zgodovinskih korenin do sodobnih pristopov, ki nam pomagajo doseči notranje ravnovesje in blaginjo v sodobnem svetu. Vse to naredimo s pomočjo čudovite Mojce Drofenik, osebe, s katero bi se lahko pogovarjala ure in ure in vedno bi mi znala povedati nekaj novega in koristnega. Tudi za dušo.
Vsaka zgodba o jogi je v mojih očeh tudi zelo intimna pripoved sebe. Verjamem, da je tako tudi s tabo … Kako se je začela tvoja pot?
Moja pot se je začela, ko sem se spopadala z velikimi neravnovesji v svojem fizičnem telesu. Bolečine in psihična utrujenost sta me vodili do joge, čeprav sem jo v nekem obdobju prakticirala že v otroštvu. A tokrat sem vadbo vzela resno in kmalu videla, kako mi pomaga iz zakrčenosti v svobodnejše gibanje. Spomnim se, da sem nekoč na vadbi joge pomislila, da bi bila tudi sama učiteljica joge in si zastavila, da ta cilj uresničim v roku 5 let. A že 2 leti kasneje sem vodila svojo prvo skupino joge. Prva izobraževanja sem naredila v Zagrebu, nato sem nadaljevala z izobraževanji v Sloveniji ter Italiji, v zadnjih letih sem se udeleževala tudi spletnih izobraževanj v indijskih šolah joge.
Kako te je joga spremenila?
Zagotovo je spremenila tako moje fizično telo kot tudi psiho. Ena najbolj vidnih sprememb na fizičnem telesu je ta, da so mišice postale tanjše in daljše, na primer moja meča. Prej sem imela močnejše gležnje, sedaj z lahkoto obujem sandale s trakcem. Tudi območje okrog trebuha ostaja brez odvečnih oblog, saj zasuki ali twisti, kot jih imenujemo pri jogi, pripomorejo k izoblikovanju trebuščka ter pasu.
Potem pa so tukaj še specifične spremembe posameznih tipov jog. Hormonska joga, ki jo predajam ženskam, želi prebuditi žleze z notranjim izločanjem, kar pomaga pri ureditvi hormonskega neravnovesja pri na primer težavah z zanositvijo ali pri menopavzi. Zato marsikatera ženska občuti spremembe tudi na področju hormonov in s tem seveda tudi na izboljšanem libidu ter splošnem počutju. Sicer pa največ poučujem vinyasa jogo.
Pri tej vadbi bi lahko rekla, da joga na fizično telo deluje kot balzam. Pri ostalih vadbah se rado telo »forsira«, »priganja«, a pri jogi to ni cilj.
Čeprav je vadba dokaj intenzivna, z njo ne želimo mučiti svojega telesa, ampak ga negovati. Zato utrujenost, stres in neprijetnosti v telesu po vadbi joge izginejo in polni energije lahko nadaljujemo svoj dan.
S tem ko stopiš na pot joge, zavedno ali nezavedno stopiš tudi na pot osebne rasti. Biti prisotna v vsakem gibu in dihu terja pozornost, kar nas vodi v sedanji trenutek.
Z vadbo začnemo torej pozornost dajati vase in vedno bolj vidimo in čutimo, kaj vse nosimo v sebi, nato se počasi odločamo, kaj želimo negovati in kaj spustiti.
Lahko si drznem reči, da je bila joga moj prvi korak k velikim spremembam na področju prepričanj, načina razmišljanja, odzivov na zunanje dogodke, vplivala je celo na odnose in seveda tudi na mojo kariero.
Si tudi kovčinja, specializirana za čustveno opolnomočenje ženske. Kako poteka tvoje delo?
Ko ljudje naletijo na izzive ali pa ko čutijo, da je njihov notranji svet v nasprotju s tem, kar družba pričakuje, ne vedo, kako reagirati, nimajo orodij, kako se na to odzvati. Marsikaj se potisne »pod preprogo«, a ta kupček pod preprogo lahko hitro zraste tako velik, da se prej kot slej obenj spotaknemo! Zato k meni prihajajo ljudje, predvsem pa ženske, ki se spotikajo ob stvari, ki so jih že zdavnaj zakopale in morda se sploh več ne spomnijo, kaj je tisto, kar se skriva pod preprogo.
Govorim o slabih odnosih s partnerji, o travmah iz otroštva, o prepričanjih, na podlagi katerih živimo, čeprav sploh niso naša, a se tega ne zavedamo, o avtopilotih, ki nas vodijo skozi dan in smo zato lahko neprisotni v trenutku, govorim tudi na primer o splavih, ki so jih ženske že dolgo nazaj naredile, a se od otroka niso energijsko poslovile, pa o ženskah, ki imajo težave z zanositvijo. Govorim o slabih odnosih s starši, o neizraženih čustvih. O občutkih manjvrednosti, ne-ljubljenosti, o postavljanju meja. In še bi lahko naštevala.
Moje delo poteka na način, da skozi pogovor, meditacijo ali somatični pristop oseba razrešuje občutke v svojem telesu, spoznava svoje lekcije, in začenja razumeti, kaj je njena pot. Jaz intuitivno sledim osebi in ji stojim ob strani na njenem potovanju. Ne prehodim ga namesto nje, a hodim z njo. Oseba na koncu sama prihaja do svojih odgovorov, saj se ti vedno nahajajo le v nas samih.
Praviš, da je naše telo naš tempelj in ga je zato potrebno čuvati in spoštovati. Kako to najbolje storimo?
Zavedati se moramo, da tukaj v tem fizičnem svetu ne moremo obstajati brez fizičnega telesa. Lahko imamo še tako neverjetne ideje in vizije, ne vem koliko denarja na bančnem računu, a ničesar ne bomo mogli ustvariti brez svojega telesa. Kakršno koli že je telo, je prav, da ga ljubimo, saj skozenj doživljamo, čutimo, ustvarjamo. Telo nam je torej dano in mi smo tisti, ki z njim upravljamo.
Spustimo vse svoje predsodke in ideale o tem, kako bi moralo izgledati. Za nas je eno in edino in že to samo po sebi je največje darilo!
Tako kot starš poskrbi, da si otrok umije zobe, usedi osebno higieno, da dobro in zdravo je, da pije dovolj vode, enako lahko mi skrbimo za svoje telo. Dajmo mu dovolj kvalitetnega zraka, vode, hrane ter gibanja, pa bo že pol dela narejenega. Če mu odtegnemo stvari, za katere vemo, da mu škodijo, pa naredimo še drugo polovico dela. Enim škodi kava, drugim cigareti, tretjim ponočevanje, dolžnost vsakega posameznika pa je, da prisluhne telesu in ga posluša. Včasih nas namreč naš um ali pa mediji oziroma socialna omrežja prepričajo o tem, kaj je dobro in kaj slabo za nas.
Ne nasedajmo! Znova se pravilni odgovori skrivajo le globoko v nas samih. Seveda pa telo ni le fizično telo. Obstaja še energijsko telo, pa mentalno telo in višji um. Ter seveda duša.
V resnici smo veliko več kot mislimo da smo. In če začnemo skrbeti zase na vseh nivojih, imamo s seboj toliko dela, da nepomembne stvari odpadejo same po sebi. Vzljubimo se in se ljubimo. Od zunanjega sveta ne moremo pričakovati nečesa, kar si sami nismo sposobni dati.
Katere so napake, ki jih po tvoje ženske najbolj pogosto naredimo na področju notranjega ravnovesja?
Strah nas je tega, da bi ugotovile, kdo zares smo. Že iti na to raziskovanje je strašljivo, ker se nekje globoko v sebi zavedamo, da bodo odpadale družbene norme in da smo v svoji biti na nek način drugačne. Naš um pa ta strah rad zavije v celofan in nas prepričuje, da nimamo časa za ukvarjanje s samimi seboj ali kaj podobnega. V resnici se našemu umu ne da, saj mu je všeč ostati, kjer je (pa čeprav je morda tam zelo boleče). Ne da se mu iti iz cone udobja – ne da se mu torej spreminjati se.
A potrebno se je vprašati – kdo sem jaz? Sem jaz svoj um, sem jaz ti izgovori?
Ne, hitro ugotovimo, da smo mi veliko več in enako kot nam je fizično telo dano za uporabo na tem svetu, nam je dan tudi um za to, da ga uporabljamo. Torej ko se ujameš v izgovorih, veš da to nisi ti. Komu boš torej predala vajeti svojega življenja v roke? Sebi ali umu in njegovim izgovorom?
Kaj pa meditacija? Ima tudi ta posebno vlogo?
Seveda. Misli frčijo 100 na uro, saj je to njihova narava. In meditacija je tisto orodje, s katerim se učimo, da čeprav misli frčijo sem in tja, se lahko od njih distanciramo, kar nas osvobodi. Meditacija je skupaj z odnosom do sebe, odnosom do zunanjega sveta, vadbo, dihalnimi tehnikami in treniranjem pozornosti ena od poti joge, ki nas vodijo do tako imenovanega razsvetljenja. A tudi če do tega ne pridemo, nas bo zagotovo popeljala k višjim nivojem svojega zavedanja.
