Še dobro, da obstaja poletje in s tem tudi čas potovanj, dopusta in oddihov. Letos sem se potepala dokaj blizu, kar pomeni, da me pot ni zanesla v priljubljeno Ameriko, a verjamem, da kmalu pride tudi to. Malo na Hrvaškem, potem na otoku Tenerife, nakar v čudoviti Italiji, za katero lahko samo rečem, da me nikoli ni razočarala. Gardsko jezero poznam zelo dobro, ker sem ga obiskala res neštetokrat: Sirmione, Lazise, Limone, Riva del Garda, Torbole so kraji, ki so v meni pustili pečat, a še nikoli se nisem imela tako dobro kot letos, v Saloju, oziroma nad njim. Zame je izbira hotela ključnega pomena, nanj nikoli ne gledam kot na stavbo, v kateri le spim. Želim si, da je tudi hotel pravo doživetje, zato sem izbrala nekaj res posebnega in butičnega, z devetimi sobami; Borgo il Mezzanino se je izkazal v vseh pogledih, bil je očarljiv, prikupen, romantičen, moderen, z noro dobro hrano, čebelami in medom, domačim oljem in vinom, sobami, ujetimi v preteklosti, čudovito posteljnino in še kaj bi se našlo. Ravno prav daleč od mestnega vrveža in hkrati ravno prav blizu, da sem z avtom lahko šla povsod.
Na vrhu živo zelenega hriba, posejanega s cipresami in stoletnimi oljkami, stoji starodavna podeželska hiša, ki diši po italijanski zgodovini: vintage patina ti tukaj podari, na vsakem koraku, neverjetno vzdušje, šarm in gostoljubje. Borgo Il Mezzanino ima čudovit razgled na Gardsko jezero in se nahaja med glavnimi turističnimi znamenitostmi tega območja. Kmečka hiša je obdana s čudovitim 50.000 m² velikim parkom, ki je kot nalašč za uživanje v trenutkih mirne samote. Na posestvu se nahaja tudi vrt z neverjetno dišečimi in živobarvnimi vrtnicami, gugalnico in potjo, polno lučk; počutiš se kot v filmu, če pa dodam, da se prav tukaj zgodijo shabby pikniki in prav tako shabby poroke, no, potem veste, da je to moj kraj. Včasih je tako, da stopiš v nek prostor in prav začutiš njegovo zgodovino, tista posebna, skrivnostna in čarobna energija, ki kar leze po tebi in ti sporoča, da si obkrožen z veličastnimi stvarmi.
Navdušil me je tudi Salò, če sem iskrena, veliko bolj kot druga mesta na Gardi, ki so običajno polna turistov in zato, sploh v poletnih mesecih, zelo naporna. Salò je tiho, mirno in zelo urejeno mesto s čudovitimi butiki, odličnim sladoledom in restavracijami, ki so pravo gurmansko doživetje. Smešno je, ampak sem ugotavljala, da se prav pridno staram, ker zdaj ne bi šla več na hitro v McDonalds, raje vidim, da uživam ob dobri hrani, pa četudi je le pizza, ker je italijanska pač najboljša. Dolgo sem si želela obiskati čudovito vilo in posestvo, ki se nahaja blizu Saloja, v Gardone del Garda, oziroma Il Vittoriale degli Italiani. Gre za hišo-muzej, polno spominov (nekateri so tudi srhljivi), v kateri je zadnja leta živel kultni italijanski pisatelj Gabriele d’Annunzio. Mislila sem, da si bom hišo in vrt ogledala v dveh urah, nakar sem ugotovila, da je to izlet za cel dan: posestvo je, z eno besedo, veličastno. In to je tudi najbolj obiskana hiša na svetu. Takoj za Shakespearjevo.
Čeprav je zame poletje sinonim za sprostitev, sem tokrat res veliko hodila in prav uživala ob lepotah na Gardskem jezeru. V Borgu me je potem čakala čudovita savna na odprtem, res prikupna in zelo funkcionalna, jacuzzi nad oljkami, najboljša kava ali kozarec penine in sveže sadje. Zvečer pa večerja, servirana, kot bi bila princesa: in prav te male pozornosti naredijo razliko in te spomnijo, da si na pravem mestu. Popolno življenje in priložnost, da sem si 100 % napolnila baterije. Res je, da sem pripravljena na september, a hkrati že kujem načrte, kdaj grem nazaj, kar bom šla prav gotovo in morda v drugem letnem času, da se prepričam o večnem čaru Borga in okolice.
