Drage bralke,
pa sem priromala do 50. leta in prav z veseljem pišem o tem, pa ne zato, ker so leta le številka, bolj zato, ker se v svoji koži počutim odlično in celo verjamem, da sem šele zdaj zakorakala v svoje najboljše obdobje.

Dvajseta leta, polna energije in raziskovanja, so za nami. Tudi trideseta, ki so prinesla resnejše odločitve in prve prave življenjske lekcije, so že zgodovina. Štirideseta, ko smo začenjali razumeti, kdo smo in kaj želimo, so nas izoblikovala v osebe, kakršne smo danes. In zdaj je tu petdesetka – čas za refleksijo, hvaležnost in sprejemanje. Danes, ko piham petdeseto svečko na torti, se sprašujem: kaj mi je življenje podarilo? Prva misel, ki se mi pojavi, je preprosta – ogromno. In ko rečem ogromno, ne mislim le na materialne dobrine ali dosežke, temveč na življenjske izkušnje, ki so me izoblikovale v to, kar sem danes.




Spominjam se številnih lekcij, ki so me učile potrpežljivosti, sočutja in ljubezni. Vsaka preizkušnja, vsaka bolečina je bila priložnost za rast. Težki trenutki so bili kot nož, ki oblikuje kos lesa v umetnino. Hvaležna sem za vsako solzo, saj je vsaka pripomogla k moji trdnosti in modrosti. Potem je tu moja Sofia – moj dragoceni zaklad, moj svetilnik v noči. Njena prisotnost mi je pokazala, kaj pomeni brezpogojna ljubezen. Njene oči me opominjajo, kako pomembno je biti prisoten v vsakem trenutku in kako dragoceno je otroško veselje in radovednost.



Čudovit moški ob moji strani je moj zaveznik in prijatelj. Skupaj sva prehodila številne poti, doživela nešteto dogodivščin in se smejala do solz. Vsak dan mi pokaže, da je ljubezen tista sila, ki premika gore in zdravi rane. Potovanja so mi odprla oči za raznolikost sveta. Vsaka nova dežela, vsaka kultura, me je obogatila in mi pokazala, kako čudovito je naše življenje. Spoznavanje novih krajev in ljudi je kot raziskovanje neodkritih delčkov sebe. Družina, ki jo obožujem, je moj temelj. V njihovem objemu najdem tolažbo, podporo in veselje. Skupaj smo preživeli vzpone in padce, a vedno smo se vrnili močnejši in bolj povezani. Hvaležna sem za njihovi neomajni ljubezen in podporo. Odlični odnosi, ki sem jih spletla skozi leta, so kot dragoceni biseri v mojem življenju. Morda jih ni veliko, a tisti, ki so, so pristni in polni ljubezni. Prijatelji, ki ostanejo ob tebi skozi debelo in tanko, so pravi zaklad.




Petdeset let me je naučilo tudi, da je v redu imeti malo prijateljev. Kakovost je pomembnejša od količine. Tisti, ki so ob meni, so pravi dragulji, ki bogatijo moje življenje. Ko pogledam nazaj, vidim pot, polno prelomnic, ki so me pripeljale do tega trenutka. In ko pogledam naprej, vidim nešteto možnosti in priložnosti, ki čakajo, da jih zgrabim. Nazdravljam življenju – za vse trenutke, ki so bili, za vse, ki so, in za vse, ki še pridejo. Hvaležna sem za vse, kar je šlo, in za vse, kar je ostalo. Hvaležna sem za vse, kar še pride, saj vem, da je življenje nenehno učenje in rast. Naj bo ta trenutek opomin, da cenimo vse, kar imamo, in da smo hvaležni za vse, kar nam življenje prinaša. Naj se vsaka ženska dobro počuti v svoji koži, saj je vsaka od nas čudovita in edinstvena.

Življenje je darilo, ki ga je vredno praznovati – danes in vsak dan. Na zdravje, drage moje, danes praznujem skupaj z vami!
2 Comments
Draga Lorella!
Vse najboljše in najlepše!
Naj se ti izpolnijo vse želje, bodi še naprej iskrivih oči, srečnega nasmeha in srečna ter zdrava!
Izgledaš jih trideset in nič več!
Na zdravje, lepo praznuj in vse lepo!
Lepo je, da te imamo!
Objem!
HVALA IZ SRCA!!!