Mercedes Spencer me je popolnoma očarala s svojimi hišicami za lutke, na katere sem naletela prav slučajno, na Instagramu (poglejte njen profil libertybibertyminis). Njene stvaritve so prave male, popolne, umetniške umetnine, ki sploh ne potrebujejo besed. Že pogled nanje nam poda jasno predstavo o tem, koliko je velika njena ljubezen do miniatur in kako je vztrajna, natančna in hkrati polna domišljije. Mislim, da hiša za lutke pri nas ni bila nikoli tradicija, prav tako ne v Italiji, gre bolj za igro, ki jo poznajo Američani in Angleži. Hiša za punčke je miniaturna različica zgradbe ali dela stavbe, vključno z notranjostjo s pohištvom in pripomočki, pogosto “naseljena” z lutkami. Vse pa izgleda kot bi bilo 100 % pravo.
Poleg tega je veliko zbirateljev, ki imajo tako stare kot nove hišice za punčke. Te hiše niso narejene za igro, ampak bolj za občudovanje in kot rečeno je notranjost izredno zapletena, marsikdaj zahteva leta restavriranja in potrpežljivosti, saj so največkrat stare hiše za lutke, tiste s pravo zgodovino, tudi v dokaj slabem stanju. V več muzejih širom po svetu lahko najdemo kar nekaj zanimivih primerov, saj so te hišice za lutke kulturnozgodovinsko zanimive, ker nam veliko povedo o ljudeh, običajih, kulturi in bogatem sloju populacije v preteklih časih. Modelarstvo tovrstnih objektov pa je postalo še posebej priljubljeno okoli leta 1990, ko se je izdelovanje hišic za punčke in miniatur zelo razširilo.
Mercedes Spencer marsikdaj omogoča, da so njene miniaturne hiše za lutke, podeželske hiške, gradovi in še kaj bi se našlo na ogled publiki, saj čas je pokazal, da se kar nekaj ljudi zanima za tovrstne stvaritve. Če te po eni strani popeljejo nazaj v preteklost, so po drugi prave igračke za odrasle in zbiratelje.
