Notranji saboter

Rada delim z vami koščke svojega življenja in vedno verjamem, da mi pisanje koristi, da v sebi naredim čistko. Po drugi strani upam, da se vas moje besede dotaknejo in morda pridejo tja, kjer se skriva težava in jo vsaj malo premaknejo. Če mi je kdaj uspelo, pa četudi samo pri eni izmed vas, potem mislim, da sem na pravi poti. Danes je takšen dan, ko bi rada govorila o stvareh, ki si jih močno želimo, in o tem, zakaj do nas ne pridejo. Poznana zgodba, kajne? Če bi vse te zgodbe sestavili skupaj, bi najbrž dobili neskončno knjigo, roman, ki ne bi bil nujno s srečnim koncem, a tukaj sem zato, da povem, da se konec lahko spremeni, če se le odločimo.

Notranji mir in sreča sta pogojena s poznavanjem zakona privlačnosti, ki pravi, da lahko pritegnemo samo tisto, kar pošljemo v vesolje. Torej bomo že zgolj s pozitivno energijo pritegnili pozitivne okoliščine, ljudi in izkušnje. O tem sem prebrala ogromno knjig in moram reči, da obstaja zelo globoko morje med tem, kar bereš in razumeš, ter tem, kar se v resnici zgodi. Prepričana sem, da zakon privlačnosti deluje in prav tako verjamem, da imamo v sebi nagajivega saboterja, ki niti ne potrebuje besed, da bi karkoli zaustavil ali spremenil. Potrebuje samo misli.

Ker sem po izobrazbi psihologinja, se znam globoko spustiti v svojo glavo in marsikdaj tudi v glavo tistih, ki jih imam rada. Priznam, da je z njimi delo veliko lažje in hitreje, ko pa pogledam vase, sem marsikdaj zmedena. No, morda zmedena ni ravno prava beseda, ampak mislim, da se vsi tu in tam znajdemo v labirintu in težko najdemo pot: edina tolažba je, da izhod prav gotovo obstaja, vendar moramo vklopiti srce in razum, zato da ga najdemo. V glavi mi bobnijo besede prijateljice, prav tako psihologinje, ki mi je nekoč priznala: “80 % pacientov, ki pridejo k meni, ne zna odgovoriti na zelo enostavno vprašanje: kaj pa pravzaprav želite?” Morda je začetek vsega, spremembe in nove poti prav v teh besedah, seveda enostavnih, a v resnici zapletenih. Realnost je namreč sestavljena iz več plasti in ženske znamo nalagati in nalagati, včasih pa izgubimo bistvo vsega. Odgovor na vprašanje bi moral biti hiter in intuitiven, za kar potrebujemo tisti notranji glas, ki naj bi bil močnejši od saboterja in samo njemu lahko zvesto sledimo. Smo torej pripravljene?

Naredimo prvi korak – odločimo se, kaj zares hočemo. Vprašanje je pomembno, zato ga moramo dobro pretehtati. Če želimo pritegniti, kar si zares želimo, moramo predvsem dobro vedeti, kaj hočemo. Imeti moramo jasno sliko, kakšno življenje smo si izbrali. Marsikdo ne ve, kaj hoče in si ne vzame časa, da bi to ugotovil, ali pa se osredotoči na stvari, ki jih noče (in si recimo ponavlja, da noče imeti dolgov). V naslednjem koraku moramo imeti jasno vizijo. Če se osredotočimo na stvari, ki jih nočemo, se nam porajajo negativne misli, zato oddajamo negativno energijo, s tem pa še bolj privlačimo negativne okoliščine, ljudi in izkušnje. Misliti moramo na tisto, kar si želimo. Razmislimo, kaj se nam običajno podi po glavi. Se pritožujemo, kako se nam je obrnilo življenje? Če je tako, najbrž uporabljamo negativne afirmacije in se osredotočamo na tisto, česar nočemo. Posledično privlačimo nase negativnost. Naredimo nasprotno: pretiravajmo, sanjarimo in ne obremenjujmo se, kaj vse se nam bo uresničilo. Ko bomo začeli izžarevati pozitivno energijo, se bo vesolje odzvalo.

Poskusimo narediti seznam tistega, česar nočemo, nato preglejmo vse izjave in jih spremenimo v pozitivne trditve. Če na primer napišemo, da “nočemo imeti težav z mesečnim plačevanjem računov”, željo preoblikujmo, da se bo glasila približno takole: “Denar bo pritekal in zlahka bom plačal položnice”. Taka vaja nas bo prisilila, da se osredotočimo na pozitivnost in jasno opredelimo želje. Ne pozabimo izbirati misli in čustev. Za hip se ustavimo in vprašajmo, kaj nam trenutno sporoča naš čustveni barometer? Kako se počutimo? Z lestvico od 1 do 10 ocenimo svoje počutje in odgovorimo na preprosto vprašanje. Vsi imamo notranjega saboterja. Tisti glasek, ki nam šepeta, kako ne bomo zmogli tega, dobili onega, postali to, kar bi radi. Zavedajmo se, da je ta glasek strah. Strah je najbolj normalen odziv, ko stopimo iz običajnih tirov. Vsakič ko se lotimo nečesa novega in drugačnega, nam notranji glas govori, da nam bo spodletelo, da nismo dovolj sposobni, da ne bomo uspešni. Priznajmo, da smo v resnici ta glas mi sami. Sami sebi gradimo prepreke in si onemogočamo, da bi živeli čudovito življenje.

PS: hvaležna sem za vse, kar imam in imam ogromno, tudi trenutke sreče, ki so tako brezhibni, da me včasih kar zaboli od veselja. Fotografiranje z Galom je bil eden izmed teh.