V hitrem tempu življenja, kjer ure bežijo mimo nas kot veter med drevesnimi krošnjami, pogosto pozabimo na najpomembnejšo osebo v našem življenju – sebe. Dajemo ljubezen drugim, razumemo njihove težave, se trudimo biti najboljše verzije sebe za svet, a koliko časa si zares vzamemo, da objamemo svojo dušo?



Čas je dragocen in ga ni na pretek. Vsaka sekunda, ki jo preživimo v dvomu, krivdi ali nezadovoljstvu, je izgubljena priložnost za ljubezen do sebe. Spoštovati se pomeni prepoznati svojo vrednost, razumeti se pomeni sprejeti svoje napake in zmage, imeti se rad pa pomeni dati si dovoljenje, da si točno takšen, kot si – brez opravičil.




Vsak dan je nova priložnost
Ne čakaj na popoln trenutek, da si rečeš “Vreden/a sem.” Ne čakaj na odobravanje drugih, da bi se počutil/a ljubljeno. Vsak dan, ko se zbudiš, je nova priložnost, da si podariš spoštovanje. To lahko narediš skozi majhne, a pomembne rituale:
- Pogovor s sabo kot s prijateljem. Si kdaj izrečeš prijazne besede? Tako, kot bi jih rekel/a najboljšemu prijatelju? Tvoj notranji glas oblikuje tvojo resničnost, zato naj bo ljubeč.
- Poslušanje svojega telesa in duha. Kaj ti sporoča tvoje telo? Potrebuje počitek, gibanje, svež zrak? Kaj si želi tvoja duša? Tišino, umetnost, naravo? Dajaj si to, kar potrebuješ.
- Biti dober do sebe tudi v težkih trenutkih. Napake so del življenja, toda ne definirajo te. Nauči se iz njih in pojdi naprej. Ne kaznuj se, temveč se objemi.






Ljubezen do sebe ni sebičnost, ampak nuja
Včasih nas družba uči, da je skrb zase sebična. A resnica je ravno nasprotna – ko si poln ljubezni do sebe, jo lahko širiš naprej. Samo človek, ki se počuti celovitega, lahko iskreno ljubi druge, ne da bi pričakoval nekaj v zameno.
Objemi svoje telo, svoje misli, svojo preteklost in prihodnost. Objemi trenutke, v katerih si se izgubil/a, in tiste, v katerih si zasijal/a.






Ne pozabi – čas teče, a ljubezen, ki jo gojiš do sebe, ostane. Začni danes.