Slog je nedvomno pomemben del naše družbe; modna industrija je panoga, ki zaposluje na milijone ljudi po vsem svetu in njen vpliv pade na vse nas, tudi na najbolj skeptične in najmanj zainteresirane. Ljudje se zavedajo stila; zelo smo ponosni na to, kaj nosimo in kje nakupujemo, kar namiguje, da bi moral naš videz predstavljati več kot le stvar nečimrnosti. Pravzaprav je psihologija pokazala, da lahko videz poveča našo samozavest, ustvari osebno identiteto in okrepi občutek pripadnosti. Morda je najpomembnejša uporaba oblačil graditi občutek za stil in posledično identiteto. S tem gradimo tudi odnose med nami in našimi oblačili.
Z oblačili torej izražamo sebe, oziroma različne dele sebe; tukaj so:
- idealni Jaz (“oseba, ki želim biti”),
- pravi Jaz (“oseba, ki sem večino časa”)
- Imperativni jaz (»oseba, kakršna bi morala biti«)
Te koncepte o sebi lahko preko oblačil prenesemo tudi na naše prijatelje, družinske člane in celo na neznance. Preden se začnemo pogovarjati z osebo, je zelo možno, da smo v svojih mislih že sestavili predstavo ali podobo o njej. To je tisti znameniti “prvi vtis”, ki je še kako pomemben, tudi ali sploh v poslovnem svetu.
Moda in samozavest
Ugotovljeno je bilo, da je naše samospoštovanje znižano, ko izkusimo veliko razliko med našim dejanskim Jazom in idealnim Jazom (Teorija samodiscipline; Higgins, 1987). Čutimo frustracijo in razočaranje, če oseba, ki jo vidimo v ogledalu, ni oseba, ki želimo biti. Oblačila lahko uporabimo kot način za zmanjšanje tega neskladja in izboljšanje samospoštovanja. Skozi oblačila lahko eksperimentiramo in poskušamo manifestirati različne verzije sebe, kar nam pomaga graditi osebno identiteto. Počutimo se cenjene in osvobojene, ko naša oblačila drugim uspešno sporočajo »osebo, kakršna želimo biti«. Imeti občutek za stil je torej več kot le obsedenost s svojo podobo: je način, kako povečati samozavest, izraziti ustvarjalnost in se okrepiti.
Obleka pove, kdo smo
Medtem ko lahko uporabimo osebni slog za neodvisno ustvarjanje identitete, je pogosto tudi učinkovit in verjetno koristen način, da drugim sporočamo svojo identiteto. Z oblačili po eni strani spodbujamo oblikovanje skupine in posledično ustvarjamo občutek pripadnosti, po drugi strani pa se razlikujemo od ostalih. Na Zelenortskih otokih je na primer znano, da se moda uporablja v »kulturi mladih« za konstruiranje individualnih in družbenih identitet. Ključni stil, ki ga nosijo najstniki, se zgleduje po kulturi hip-hopa. Pogosto jo opisujejo kot »najčrnejšo kulturo«, zato »biti mlad in temnopolt pomeni oblačiti se v okvirih hip-hop kulture« (Gilroy, 1994). Slogi, ki jih sprejme mladostnik, lahko na avtentičen in iskren način sporočajo, kdo so s kulturnega in osebnega vidika, ter definirajo njihovo individualno in skupinsko identiteto.
Modaterapija
Z vami bi rada delila zelo zanimivo raziskavo, ki sem jo našla v knjigi “Modaterapia. Consigli, strategie e astuzie per stare bene con se stessi e con i propri abiti” – “Modna terapija. Nasveti, strategije in triki za dobro počutje v sebi in v svojih oblačilih”. Avtorja Sacchi in Balcon označujeta štiri tipe ljudi glede na njihov »patološki« odnos do mode:
- Modno-depresivni: ta kategorija vključuje posameznike s problematično osebnostjo glede videza. Vsi smo že kdaj doživeli to stanje v tistih trenutkih našega življenja, ko ne želimo nikogar srečati ali celo biti obsojeni zaradi našega vedenja, še manj pa zaradi našega videza, ki se zdi popolnoma nepomemben.
- Modno-hladni: torej tisti, ki jim je do oblačil vseeno. Posamezniki z neizkoriščenim ali ne v celoti izraženim potencialom. Pogosto nudijo pravi upor konceptu mode, do te mere, da svoja oblačila spremenijo v anonimno uniformo. So tisto, kar bi lahko definirali kot: “Kdor ima kruh, nima zob …”
- Modno-nevrotični: domiselni ljudje, preveč domiselni. V to kategorijo sodijo posamezniki, ki nimajo natančno definiranega stila ali imajo preveč estetskih nadgradenj. To so pogosto dinamični in inteligentni ljudje, ki nimajo težav s svobodnim izražanjem, živijo svojo podobo naravno in zabavno, a tudi preveč prefinjeno ali pa svoj zunanji videz jemljejo preveč resno.
- Modno-zmešani: torej tisti brez fokusa in cilja. Nekateri od teh posameznikov res nimajo občutka, ali pa imajo dobro definiran slog, vendar vedno pretiravajo. So na eni in drugi strani, preveč in premalo, nimajo podobe o sebi v skladu s tem, kdo v resnici so.
Z uporabo oblačil je mogoče izraziti svojo osebnost in tako skriti ali poudariti vse tiste sive cone, ki se kažejo v našem odnosu do mode. Kot vidimo, obstaja zelo jasna interakcija med ljudmi in modo, s pravimi nakupi pa lahko ustvarimo svoj stil in naredimo spremembo, v kolikor jo seveda potrebujemo. Moda se spreminja, stil pa je zelo oseben in sledi naši identiteti, ne pa smernicam. Obleka ne naredi človeka, ampak ga spremlja skozi celo življenje in četudi ga ne definira, o njem vedno, res vedno, pove ogromno.
