Glede na raziskavo, ki jo je opravil Journal for The Theory of Social Behavior, je iskanje samote v porastu. Sicer pa ne govorimo o negativni osamljenosti, ampak o pozitivnem stanju, ki ga je treba iskati, namesto da bi se mu izognili. Študija našteva prednosti samote: večja svoboda, ustvarjalnost, intimnost, duhovnost … Podobno kot so to počeli popotniki iz preteklosti, tisti iz sedanjosti iščejo samoto v oddaljenih okoljskih kontekstih, v izoliranih naravnih krajih, idealnih za introspekcijo. Takšne destinacije ponavadi vzbujajo občutek svobode, kjer se počutimo majhne in nepomembne v prostranosti narave in smo brez hrupa, ki je značilen za urbana okolja, kar povzroči osvobajajoč učinek, občutek strahospoštovanja in globlje ozaveščenosti.
Ravno ta želja po samoti, skupaj z dolgotrajno omejitvijo potovanja med pandemijo ter zdravstvenimi težavami, je privedla do tega, da so popotniki želeli odpotovati v čim bolj oddaljene kraje. Glede na raziskavo Strategy Analytics, posodobljeno junija 2021, ima približno polovica celotnega svetovnega prebivalstva pametni telefon. Nič čudnega, da čutimo potrebo, da pobegnemo od vsega. Želja po potovanju, še posebej na območja, ki veljajo za divja, naravna, pristna, je razumljiv impulz, ki ga povzroča potreba po izravnavi pomanjkanja prave povezanosti v naši kulturi. Čeprav smo preko intelekta hiperpovezani, se lahko naša fizičnost in duša počutita bolj nepovezani kot kdaj koli prej. Ta presežek lahko kompenziramo tako, da preživljamo čas na prostem, kuhamo hrano, ki jo zaužijemo, ali se ukvarjamo s fizično in čustveno ozemljitvijo, kot je vrtnarjenje.
Popotniki iščejo edinstvena doživetja, ki jim omogočajo, da se močno odtrgajo od norosti vsakdanjega življenja in najdejo duševni mir v spokojnosti narave. Potovanja na oddaljene destinacije običajno razumemo kot obliko odklopa, jaz pa jih, nasprotno, vidim kot pravo povezavo z lastno dušo. Obisk neokrnjenih krajev nam pomaga razumeti, da smo kot ljudje sestavni del narave in z njo sobivamo. Ko se globlje povežemo z naravo, najdemo tisti del sebe, ki smo ga izgubili.
Toda med samostojnimi popotniki so tudi takšni, ki imajo raje mesta. Glede na novo raziskavo Explore Worldwide so azijska mesta, vključno s Hanojem, Bangkokom, Tajpejem in Seulom, med najbolj zaželenimi, in ni težko razumeti, zakaj so idealna za samostojno avanturo. So estetsko lepa in imajo neverjetno dediščino starodavne arhitekture. Zdi se, da dajo popotniki (in ne samo tisti, ki potujejo sami) prednost mestu, tržnicam, celo tržnicam s hrano in obiskom zgodovinskih templjev. V Evropi pa so najbolj priljubljene destinacije Zürich, Nica, Ženeva, Kopenhagen in Oslo.
V času, ko se nam zdi, da je svet pahnjen v kaos in da je prihodnost popolnoma izven našega nadzora, smo se vrnili k temu: obliki fizične in duševne ozemljitve, zaradi katere se počutimo bolj povezani z zemljo. In morda navsezadnje prav na zemljo tudi sodimo.