December me vedno najde z razprtimi mislimi in srcem, ki tehta prehojeno pot. Letošnje leto je bilo polno lekcij – drobnih uvidov in velikih resnic, ki so se razkrile prav v odnosih. Ko se ozrem nazaj, vidim, da je vse, kar šteje, ljubezen, ki jo delimo, in svetloba, ki jo nosimo drug za drugega. Sledim svetlobi, ker je to edini pravi kompas. Skozi odnose sem se naučila, da svetloba ni vedno glasna, včasih šepeta, včasih jo moraš iskati z zaprtimi očmi, a vedno je tam. Ko sem si dovolila resnično videti, sem spoznala, kako dragocena je krhkost življenja. Da nas ta krhkost ne bi prestrašila, jo moramo nežno objeti – kot opomnik, da je vsak trenutek na tem svetu svetišče, kjer sejemo in žanjemo ljubezen.
Tišina je prostor, kjer najdemo sebe. Je tisti redki trenutek, ko se svet okoli nas umakne in ostanemo sami s svojim bistvom. V tišini ni laži, ni pričakovanj, ni zahtev – je le resnica. Ko dovolimo, da nas ta resnica objame, odkrijemo moč, ki se skriva v nas. Življenje je včasih res videti kot črno-bel film, preprost v svoji kontrastnosti. A znotraj nas leži paleta odtenkov, ki čakajo, da jih odkrijemo. Mi smo tisti, ki dodajamo barve, ki z ljubeznijo in pogumom preoblikujemo temne trenutke v svetle in preproste linije v čudovite vzorce.
Tišina in zavedanje nas učita, da so odtenki vedno tam – skriti v drobnih trenutkih, v iskrenih odnosih in v majhnih, tihih dejanjih ljubezni.
Ko si dovolimo čutiti, jih najdemo povsod. In takrat življenje ni več črno-bel film, temveč mojstrovina, ki jo pišemo z lastnimi rokami.
Sem hvaležna. Za ženske, ki osvetljujejo mojo pot. Za svojo Glitter gang, ki je kot krog sijočih zvezd, ki jih nosim s seboj, kamorkoli grem. Za svojo hčerko Sofio, ki me vsak dan uči, da smo vsi večni učenci, da v življenju nikoli ne zmanjka čarovnije, če jo le znamo videti. In za mamo, moj svetilnik, ki stoji pokončno tudi v najtemnejših nočeh in me spominja na moč nežnosti in miline.
V sebi čutim, da sem svetloba. Ko odprem krila, ne letim sama – letim z energijo vseh teh odnosov, vseh teh ljubezni, ki me podpirajo.
Leto, ki prihaja, bo morda polno izzivov, a vem, da imam vse, kar potrebujem. Moja naloga je le ta: biti prisotna, ljubiti brezpogojno in slediti svetlobi.
Hvala tudi vam, drage bralke. Tudi ve ste del tega krogotoka ljubezni. Vsaka misel, ki jo delite z menoj, vsako sporočilo in energija, ki jo pošiljate, mi daje moč. Skupaj tkemo nekaj večjega – mrežo, ki presega čas in prostor. Naj vam december prinese tišino in mir, da boste lahko slišale svoj notranji glas. Naj vas vodi svetloba, ki je vedno tam, tudi ko se zdi, da je tema. In naj odnosi, ki jih tkete, postanejo vaš največji blagoslov. S hvaležnostjo in ljubeznijo vstopite v novo leto – in nikoli ne pozabite, da letimo visoko, ko letimo skupaj.
