Oscar Wilde je nekoč zapisal:
Modrost pride z zimami
… ali z minevanjem let, aforizem, ki implicira neposredno sorazmerno razmerje med starostjo in “razumom”. V resnici se zdi, da stvari niso tako preproste, vsaj glede na nedavne študije, ki trdijo, da do modrosti ne vodi toliko količina nabranih izkušenj, temveč kakovost slednjih. To pomeni, da res ni nujno, da je starejši človek modrejši od mladega. A to gotovo ni edini kliše, povezan s starostjo, ki ga je znanost v zadnjem času ovrgla. Drugi zadeva srečo, tradicionalno povezano z mladostjo, s pomladjo življenja, s tem povezanimi vabili, da jo uživamo, dokler traja, saj je, kot je zapisal Lorenzo Veličastni, lepa, ja, a žal, »še vedno bežimo«. No, znanost je poskušala razumeti, pri katerih letih smo najsrečnejši, pri čemer je odkrila, in hkrati zelo presenetila, da nismo srečni, ko smo v tako imenovani “pomladi življenja” in da je res treba dolgo čakati, da dosežemo srečo.
Nepričakovani rezultati raziskave
Da bi ugotovili, v katerem obdobju življenja smo najsrečnejši, je skupina nemških in švicarskih raziskovalcev izvedla raziskavo, v kateri je sodelovalo več kot 460 tisoč posameznikov iz različnih držav in z različnimi kulturnimi ozadji. Upoštevali so zadovoljstvo z življenjem, pozitivna čustvena stanja, negativna čustvena stanja. Rezultat? Raziskovalci so ugotovili, da so ljudje srečnejši pri 70 letih. Toda kako lahko razložimo ta rezultat? Verjetno s tem, da se ljudje pri 70 manj ukvarjajo s kariero in materialnimi zadevami ter imajo več časa, da se posvetijo sebi in svojim bližnjim. Sedemdesetletniki imajo utemeljene razloge, da verjamejo, da so najtežji izzivi in najbolj stresno obdobje v življenju zdaj za njimi, kar jih vodi k temu, da z vedrino zrejo v prihodnost.
Vsi se s tem ne strinjajo
Treba pa je povedati, da med znanstveniki ni enotnega mnenja o starosti, pri kateri se počutimo najsrečnejše. London School of Economics, na primer, niža omenjeno starost na 23 let, pri čemer trdi, da so mladi bolj optimistični kot starejši in imajo večje zaupanje v prihodnost. Univerza Harvard pa uvršča starost sreče okoli 35. leta, saj je to čas, ko ljudje običajno začnejo imeti stabilno življenje, dosežejo najvišje ravni v smislu poklicne uspešnosti in imajo najbolj intenzivne socialne odnose, vse dejavnike, ki prispevajo k ustvarjanju občutka izpopolnjenosti. Raziskovalci na Univerzi Princeton pa “zimo našega nezadovoljstva” prepoznavajo v obdobju med 45. in 48. letom, saj ljudje ravno v tem obdobju življenja doživljajo najhujše stanje stresa, tako zaradi kariere, finančnih težav kot tudi znane “krize srednjih let”.
Sreča ostaja zelo relativna
Odgovor na vprašanje “Pri kateri starosti ste najsrečnejši?” je lahko tudi najenostavnejši: odvisno. To pomeni, da je treba ugotoviti, kakšno perspektivo povezujemo s srečo, ta perspektiva pa ne more biti enotna, saj se neizogibno razlikuje od osebe do osebe. V vsakem primeru je srečo treba gojiti vsak dan, v vsaki majhni dnevni gesti. Biti srečen je vseživljenjska naloga.
