Psihološki nasveti: če želite biti srečne, morate prezreti

Zanimiv nasvet, kajne? Ignorirati morda ni ravno najbolj pozitivna beseda, a če štartam iz dejstva, da je v življenju res nujno potrebno postaviti sebe na prvo mesto, no, potem lahko rečem, da je prav gotovo nujno potrebno tudi ignorirati tiste, ki bi nas vedno imeli na zadnjem mestu. Ne gre za to, da si tega ne zaslužimo, temveč bolj za to, da je včasih težko, če ne že skoraj nemogoče, identificirati toksične ljudi, ki nas skozi ovirajo, tudi zato, ker se mnogokrat pojavljajo pod krinko prijateljstva. Samo pomislite, kolikokrat ste se počutile užaljene, žalostne, jezne zaradi vedenja drugih? Tovrstne reakcije so normalne in so sestavni del človeka, problem nastane, ko v nas začnejo zmagovati negativni občutki in nas na koncu izčrpavajo. Naučiti se ignorirati strupeno osebo ni enostavno, dejansko vključuje globoko spremembo zornega kota.

Kot pravi psihologinja Marsha M. Linehan z Univerze v Washingtonu, je potrebno radikalno sprejemanje. To pomeni, da nekaj sprejmete, ne da bi hkrati sodili. Vzemimo primer: ko nas nekdo jezi s svojimi besedami ali kretnjami, je to zato, ker sami od tega nekoga pričakujemo zelo specifične stvari in zavračamo tisto, kar je drugačno. Psihologinja trdi, da ta zavrnitev hrani frustracijo, zamero, sovraštvo ali žalost, nasprotno, ko se izvaja radikalno sprejemanje, človek preprosto domneva, kaj se je zgodilo, ne da bi se spuščal v drugačne sodbe.

Psihološka distanca ustvarja nekakšen ščit in zagotavlja, da iz ene ali drugačne situacije ne pridemo čustveno poškodovani.

Pa vendar, kaj pomeni ignorirati?

Povedala vam bom zelo zanimivo in resnično zgodbo Bude, ki vam bo omogočila drugačen zorni kot. Pravijo, da se je nekoč nekdo približal Budi in ga brez besed pljunil v obraz. Njegovi učenci so se razjezili. Ananda, najbližji učenec, je Budo prosil: “Daj mi dovoljenje, da temu človeku dam, kar si zasluži!” Buda se je mirno obrisal in odgovoril Anandi: “Ne. Govoril bom z njim”. Kot znak spoštovanja je združil dlani in rekel možu: “Hvala ti. S svojo kretnjo si mi dovolil, da opazim, kako me je jeza zapustila. Zelo sem ti hvaležen. Tvoja gesta je tudi pokazala, da Anando in druge učence še vedno napada jeza. Torej hvala ti! Zelo smo ti hvaležni!” Moški je res težko verjel, kar je slišal, čutil je ganjenost in stisko. Ni znal razložiti, kaj se je zgodilo. Vse telo se mu je treslo, rjuhe so se zmočile zaradi potenja. V življenju še nikoli ni srečal moškega s tako močno karizmo. Buda je razblinil njegove misli, hkrati celoten način življenja in delovanja.

Naslednje jutro se je moški vrnil k učitelju in vrgel na kolena ter se dotikal njegovih nog. Nato se je Buda obrnil k Anandi in rekel: “Ali si videl Ananda? Ta človek se je vrnil, da mi nekaj pove. Tudi ta gesta dotika mojih nog je njegov način, da mi pove, česar sicer ne bi mogel razložiti z besedami.” Moški je pogledal Budo in rekel: “Oprosti mi za to, kar sem naredil včeraj.” Buda je odgovoril, da mu ni ničesar odpustiti, in pojasnil:

Tako kot tok reke Ganges zagotavlja, da voda ni nikoli enaka, tako tudi človek ni nikoli enak kot prej. Nisem več ista oseba, ki si ji nekaj naredil včeraj. In tistega, ki me je včeraj pljunil, tudi ni tukaj. Ne vidim nikogar tako jeznega kot on. Zdaj nisi več isti moški kot včeraj, nič mi ne delaš, zato ni ničesar, kar bi ti moral odpustiti. Dva človeka, moški, ki je pljunil, in moški, ki je prejel pljuvanje, nista več tukaj. Zato se zdaj pogovoriva o nečem drugem.

Kaj nas torej uči Buda?

Če bi to povzela s svojimi besedami, bi rekla, da je vedno dobro, če slabim stvarem ne dodamo nepotrebne energije s tem, da kar meljemo in meljemo ter so odzivamo v nedogled, saj določena težka situacija lahko zelo hitro postane cela gora. Če pa se obrnemo, ugotovimo, da je vse skupaj štartalo iz zelo majhnega kamenčka. A seveda je med teorijo in prakso cel ocean, zato je ključnega pomena zavedanje. Poštena oseba nima razloga, da bi reagirala na kazniva dejanja, ki izhajajo iz podobe, ki jo ima popačen um, in ne iz realnosti dejstev. Če se torej nekdo do vas obnaša slabo, ne dovolite, da njegov odnos spremeni vaše psihično ravnovesje. Bolijo samo dejstva človeka, ki mu vi, osebno, pripisujete prevelik pomen. Buda nas uči, da se stvari lahko hitro spremenijo in da moramo imeti vedno inteligenco, da to razumemo. Včasih minejo meseci, preden se opravičiš, a učitelj pove, da ni razloga, da bi držali zamero za nekaj, kar je že minilo, torej v sedanjosti ne obstaja več.

Zdaj pa, drage moje, kratka vaja za vse nas. Koliko situacij imate, ki so že zdavnaj zaključene in še vedno povzročajo trpljenje?