Naj bo jok, drage moje! Pod tušem dovolite, da se voda pomeša s solzami in skupaj opravite čustveno čiščenje; jokajte v naravi, v prijetnem kotičku ali sredi travnika, med rožami. Jokajte pod soncem, v soju lune ali pod dežjem za še bolj dramatičen učinek. Jok je vedno osvobajajoč, a ne le to: jok nam dejansko tudi zelo koristi.
Solze so zdrave za vsakogar, a priznajmo si, da je nagnjenost k njihovemu proizvajanju nekoliko bolj ženska: tako vsaj trdijo vse razpoložljive znanstvene študije. Pred približno tridesetimi leti je William H. Frey, biokemik, odkril, da ženske jokajo v povprečju 5,3-krat na mesec, moški 1,3-krat. Študija, objavljena v reviji Journal of Research in Personality iz leta 2011, potrjuje te podatke. In če bi lahko biološko obstajal razlog, zakaj ženske jokajo več kot moški (testosteron lahko zavira jok, medtem ko ga hormon prolaktin spodbuja), je zagotovo res, da na jok močno vplivajo tudi družbena in kulturna pravila. Denimo v državah, ki omogočajo večjo svobodo izražanja, kot so Čile, Švedska in Združene države, je razlika v joku med enim in drugim spolom veliko manjša. Zanimivo je tudi dejstvo, da si tisti, ki živijo v bogatejših razmerah ali narodih, lahko privoščijo več jokanja, ker kultura to dopušča, medtem ko ljudje, ki živijo v revščini in prikrajšanih območjih, jokajo veliko manj, saj gre za vedenje, ki ni v skladu z uveljavljenimi družbenimi normami.
Kako in koliko jokamo, je odvisno tudi od našega otroštva: jok – kot je opazila psihologinja Judith Kay Nelson – lahko odraža navezanost, počutimo se lahkotno in svobodno pri izražanju svojih čustev. Po drugi strani pa ljudje s slabo navezanostjo jokajo pogosteje, medtem ko tisti, ki se izogibajo odnosu, zavirajo solze. Gotovo je, da je jok družbeni signal, ki kaže na potrebo po pomoči in ima zato funkcijo pritegniti predvsem bližino ter kakšno dobro besedo, ima pa tudi dolgo vrsto prednosti:
- ima pomirjujoč učinek,
- pomaga pri lajšanju bolečin in izboljšuje razpoloženje,
- sprošča toksine in zmanjšuje stres,
- pomaga pri spanju,
- bori se z bakterijami,
- izboljša vid,
- odstrani občutek neugodja,
- omogoča, da spremenimo perspektivo.
Jok je dober način za samoregulacijo svojih čustev, pomiritev, zmanjšanje tesnobe, napetosti, jeze ali katerega koli drugega močnega čustva, ki nas bremeni: aktivira parasimpatični živčni sistem in pomaga pri sprostitvi.
Verjetno se bodo mnogi strinjali (praksa naredi svoje, kajne?), a potrditev prihaja tudi iz raziskav: čustvene solze spremljajo sproščanje oksitocina in endorfinov, ki sproščajo, pomirjajo, izboljšajo počutje in celo lajšajo fizične (pa tudi čustvene) bolečine. Ko jočemo, se bolj zavedamo svojih »slabosti« in to nam omogoča, da se soočimo s problemom, najdemo drugačen in primernejši pogled na situacijo. Seveda govorimo o čustvenih solzah: te so občasen, sproščujoč izcedek, ki nam omogoča, da se počutimo bolje.
Če pa solze ne prinašajo koristi, so lahko jasen znak globljega nelagodja: v tem primeru je vsekakor dobro, da solz ne jemljemo površno in poiščemo strokovno pomoč.
