Minljivost življenja je včasih prav strašljiva. Zavedaš se tega, kako nismo večni, ko nekdo zapusti ta svet, in kot bi rekla moja mama, hudo je tistim, ki ostanejo. Ob novici smrti italijanskega modnega oblikovalca Roberta Cavallija sem ostala brez besed in tudi globoko žalostna v srcu. Zanimivo naključje, da sem prav prejšnji teden govorila s prijateljem o tem, da ga zelo pogrešam, tako kot pogrešam njegovo modo in nedvomno tudi čase, ko je bilo v Italiji več velikanov, več revij in več vznemirljivih zakulisij. Roberto je bil nedvomno del vsega tega, zvezda s cigaro in nemškim ovčarjem, ki me je običajno vlekel za nogo, medtem ko sem intervjuvala gospodarja. Zahvaljujoč njemu sem spoznala Cindy Crawford in kar nekaj žensk modnega sveta, predvsem pa sem imela to čast biti na njegovih revijah in uživati v lepoti, ki jo je na brvi pričaral Roberto. Bil je nor, drzen, grozno seksi in zaljubljen v ženske, dejansko, v njihovo lepoto in šarm. Za vse to je imel občutek, ki je včasih šel čez mejo, a on je to znal, dejansko je obvladal.
Njegova zgodba je zaznamovala svet mode in ustvarila nepozaben pečat, ki bo ostal v srcih mnogih. Cavalli se je rodil v Firencah leta 1940. Svojo strast do mode je razvijal že od zgodnjih let, ko je obiskoval umetniško šolo in se izpopolnjeval v risanju. Svoj prvi butik je odprl leta 1970 v Saint-Tropezu, kjer je začel graditi svoj modni imperij. Zaslovel je s svojim prepoznavnim slogom, ki je združeval glamur, razkošje in divjost. Njegove kreacije so bile pogosto prepojene z eksotičnimi potiski, živalskimi vzorci in bleščicami, ki so očarali številne slavne osebnosti in modne navdušence po celem svetu. Cavalli je bil mojster potiskov in barv, ki je znal ustvariti edinstvene in prepoznavne vzorce, ki so postali njegova zaščitna znamka. Njegova dediščina sega daleč v svet mode in je navdihnila številne oblikovalce.
Vsi vemo, da se je njegovo ime izstrelilo v vesolje znanih takrat, ko je umrl Gianni Versace. Za mnoge je bil to razlog, da je Italija začela iskati novega oblikovalca, ki bi bil vsaj približno genialen kot Gianni, in Roberto je bil najboljša izbira. On, ki je barval tkanine in si izmišljeval nore motive, je bil praktično z danes na jutri razglašen za najbolj inovativnega, čudaškega in norega italijanskega dizajnerja. In če dobro pomislite, je še danes tako: če slučajno imate doma Cavallijevo obleko, potem ima gotovo kakšen živalski potisk ali veliko motivov hkrati. Iz kaosa nastane lepota in on je občudoval prav to: raziskovati meje in priti do novih zgodb, ki so bile 100 % njegove in 100 % edinstvene.
Poleg oblačil je Cavalli ustvaril tudi parfume, dodatke, kot so torbice in čevlji, ter notranjo opremo, s katero je pustil svoj pečat tudi v svetu dizajna. S svojim značilnim slogom je Cavalli prevetril svet mode in postavil nove standarde. Njegova strast do ustvarjanja in inovativnost sta ga popeljali v sam vrh modne industrije, kjer bo njegova prisotnost nedvomno ostala še dolgo časa. Roberto je zapustil neprecenljivo dediščino, ki bo navdihovala generacije modnih ustvarjalcev v prihodnosti.
Na obrazu se mi nariše nasmeh, ko pomislim, kako težko je bilo priti na njegovo revijo in kako noro zapleteno je bilo priti do intervjuja. A opravila sem jih nešteto in vsak je bil po svoje divji. Za vedno ga bom nosila v srcu, z njim gre tudi kanček moje osebne zgodovine in tega, kar je bilo. Nočem biti nostalgična, a iskreno pogrešam tiste čase in hkrati delo, ki se je preko televizijske oddaje Bleščica zdelo veliko bolj smiselno, cenjeno in vredno, kot je danes, ko je vse dobro in še bolje je, če nikoli ne izstopaš, tako vsaj nisi moteč. Ampak da, kot bi rekel moj prijatelj, mi smo vse te čase vsaj doživeli.
Počivaj v miru, Roberto.
