Nikoli si ne bi mislila, da bom na stara leta postala tako velika ljubiteljica Istre in da me bodo njena majhna, a tako prikupna mesta, tako navdušila. In tudi morje, poleg katerega živim, odkar vem zase, je zdaj dobilo drugačen pomen. Postalo je zrcalo duše, skrinja skrivnosti, včasih tiho in drugič razigrano, privlačno tudi pozimi, kraj, kjer se vsakič znova regeneriram. In tako sem odkrila Rovinj; najbrž boste pripomnile, da ste bile tam neštetokrat, a jaz ne. Videla sem ga sicer poleti, ko je nabit s turisti in postane življenje nemogoče, potem sem ga večkrat obiskala v pozni jeseni in tudi skozi mamine pripovedi spoznala, da gre za mestece, ki je polno čarobnosti.
Moja mama je v mladosti študirala prav tukaj, tu ima še danes prijatelje in, glede na to, da tudi sama pripadam italijanski skupnosti, moram reči, da v Rovinju odlično deluje. Škoda, da ni tako tudi drugod ali pač pri meni doma. Rovinj me je najprej očaral z barvami: spominja na Burano, potem na Benetke, nakar na Toskano, potem spet na Istro. Mešanica različnih okusov in stilov, ki ga naredi edinstvenega. Če se odločite za obisk zdaj, vedite, da je v starem delu mesta veliko zaprtih lokalov, ker življenje poteka le ob morju, a to seveda ne pomeni, da ne boste dobro jedli, pravzaprav nasprotno. Vendar o kulinariki nekoliko kasneje. Ozke kamnite ulice in mali trgi pričajo o bogati zgodovini mesta in so polni srednjeveških, gotskih, renesančnih in baročnih stavb in teras, na severni strani pa najdemo ostanke obzidja, ki je nekoč varovalo prebivalce pred osvajalci in roparji. Posebno doživetje je vsekakor sprehod po starih ulicah, kjer se je čas ustavil in ki nas popeljejo v preteklost.
Sprehod po starem mestu je na vsakem koraku poln presenečenj. Na vsakem vogalu boste naleteli na cerkvice, spomenike, stara vrata in obode, nujno pa morate do cerkve sv. Evfemije, ki je v resnici zaščitni znak Rovinja, čudovita, v zelo lepem okolju in polna galebov, ki prav kričijo in ti jasno sporočajo, da je to njihov dom. Všeč mi je bila ta mogočnost in občutek, da sem nepomembna, ali bolje rečeno samo zelo majhen del kompleksnega mozaika. Jaz in vse okoli praznina. Te dni sem se v Rovinju ponovno našla, kar si štejem v čast, saj se mogokrat človek kar dolgo išče in niti ni rečeno, da pride do pametnega zaključka.
Ne bom vam svetovala, kam iti za nakupovanje, ker se mi ne sanja, hkrati pa menim, da Rovinj ni ravno kraj za šoping in morda je tudi tako, da v kolikor ga obiščete poleti, boste uživale v visokih temperaturah in direndaju na ulici, a izgubile smisel tega mesta. Je ujeto v času, tako kot cela Istra, in diši po zgodovini, ki te na vsakem koraku kar zadane, kot klofuta, vendar v kolikor je povsod gneča, se ta občutek mogočnosti kar izgubi. Vse tiste ulice, ki jih običajno ujamejo dekleta za instagram, s pogledom na morje, rožami in visečimi oblekami, so zdaj veliko bolj mirne. Všeč mi je bila nočna hoja po tlakovanem starem mestu, ker so koraki odmevali, čas pa se je ustavil. Zaželela sem si jesti v zelo priljubljeni restavraciji La Puntulina, prav na morju, a je zdaj žal zaprta. Ujela sem jo pred dvema tednoma in izkušnja je bila vrhunska. Alternativa je Rio, tik ob obali, lastniki so isti in hrana je noro dobra. Svetujem vam domače tagliatelle s kozicami in škampi, pa nujno limonino skutino torto. Še ena odlična restavracija je Kantinon, domača, pristna, z noro dobrim narezkom in mesnimi jedmi. Ambient je vrhunski, zelo romantičen in hkrati rahlo surov, kot v starih časih.
Glede spanja je v Rovinju veliko različnih hotelov. Spala sem v hotelu Angelo d’oro, ki pa ni bil moja prva izbira. Težava je v tem, da potujem s psom in živali niso povsod dobrodošle. Soba je bila skromna, vendar je hotel prav v centru mesta, ima privatno parkirišče in odličen zajtrk, počutila sem se kot doma, kar mi je bilo na koncu všeč. Pri vseh obveznostih, ki jih imam, in tehnologiji, ki me pridno čaka vsak večer, sem kot top zaspala ob devetih in ne vem, kdaj se mi je to nazadnje zgodilo. A očitno je bil tako močan shut down, da ni bilo izbire. Tu in tam prav paše, zato je Rovinj mesto, ki ga bom kmalu ponovno obiskala.
