Srčno upam, da te dni uživate in da so prvomajski prazniki prinesli tudi kakšen dober oddih. Saj vem, da bi v resnici potrebovale veliko več, kot je podaljšan vikend, pa vendar … Verjamem, da vse še pride! Te dni je obala še posebej čudovita, z jasnim nebom in morjem, ki tako mirno poje svojo večno pesem. Všeč mi je, ko je zunaj ravno prav toplo, da se odpravim ven v natikačih, in ko so plaže še popolnoma prazne. Tako najdem svoj mir. Dobra knjiga in čokolada sta mi tako delali družbo ob vodi, kajti, saj veste, obožujem branje, čokolada pa je moj sladki greh, saj brez teh preprosto ne gre. Že od malih nog me spremljajo italijanski poljubi, Baci Perugina, o katerih sem že večkrat pisala, a kaj ko dobre čokolade ni nikoli dovolj in prav zdaj lovim ta zadnji val dobrote in lepih misli.
Ko sem bila majhna, so Baci Perugina obstajali le v različici s temno čokolado; bili so odlični, predvsem pa tisti bonboni, ki jih je moj oče nosil iz Bologne, kjer je delal in tako poskrbel, da smo se lahko cel teden sladkali. V tistih časih namreč pri nas še ni bilo tako bogate izbira, a smo na obali znamenite Bacije poznali vsi, bodisi zaradi televizijske reklame, bodisi zato, ker smo jih že kot otroci in kasneje kot najstniki podarjali kot simbol ljubezni. Danes jih najdete tudi z belo ali mlečno čokolado, vsi so seveda odlični, a original ostaja pač original, stvar okusa. Kar pa se najbrž ne bo nikoli spremenilo, je prijetno sporočilo, ljubezenska misel, besede, ki do tebe vedno pridejo ob pravem trenutku, najbrž tudi zato, ker ti jih nekdo pošilja.
Nazadnje sem jih občudovala na italijanski avtocesti in ponovno gledala vse njihove različice: Baci so narejeni tako, da so primerni za vse priložnosti, a prav zaradi tega, ker so tako posebni, vedno razveselijo tistega, ki jih dobi. Tudi sama se jih vedno zelo veselim in priznam, da sem v zadnjih mesecih nekoliko bolj naklonjena beli čokoladi, ki je tukaj odlična. In seveda je tako, da si jih redno kupujem tudi sama in prav smešno je, ko opravljamo slikanje (običajno je to takrat, ko snemamo Bleščico), potem pa se cela ekipa sladka še pozno v noč. Baci so pač takšni: za vse, ker so večni. Tudi o njihovi zgodbi sem večkrat pisala, prav tako o tem, kako se me je dotaknila nesrečna ljubezenska zgodba, ki se skriva za njihovim rojstvom. In čokoladna šola, ki sem jo obiskala v Perugi, je še globoko v mojem srcu, srčno upam, da se septembra ponovno znajdem v tistih vodah.
Baci Perugina so na prodaj še nekaj tednov, poleti pa počivajo, saj jim vročina ne koristi in nas bodo, tako kot vsaka dobra čokolada, ponovno razveselili jeseni. Še dobro, da so nekatere stvari večne!
