Štiri stvari, ki jih morate vedeti

Ni boljšega začetka od novega leta. In boljšega meseca kot je januar zato, da se naučite nove lekcije. Katere? Življenjske. Zima je ravno prav tiha, mila in spokojna zato, da pospravimo stvari na podstrešju in metaforično tudi v glavi. Ker imamo ženske vedno polne nahrbtnike vsega, je morda zdaj pravi čas zato, da si malo olajšamo pot in se je lotimo z večjim nasmehom. Vsaka na svoj način, zato skupnih pravil niti ni, so pa štiri, ključne stvari, ki jih v življenju moramo vedeti.

Življenje izven cone udobja zna biti zelo zanimivo

Ok, res je, ne boste na kavču cel dan z volnenimi nogavicami, čajem in ljudmi, ki jih zelo dobro poznate. In morda se ne boste vedno vozile z istim avtom ter šle na dopust v hotel, v katerega je hodila že vaša babica. Ampak … drage moje, koliko časa povprečno živimo? 80, morda 90 let? In koliko življenja je do sedaj že šlo mimo? Torej, v kateri fazi točno ste? Super varno je pač varno, a deloma tudi dolgočasno, vsaj v smislu, da je premalo igre. Življenje zna biti tudi noro zabavno, če mu le dovolimo, da stopi skozi vrata brez nepotrebnih filtrov. In če ne veste, kaj bo za vogalom, no, potem super, saj boste postale radovedne kot majhen otrok!

Zadovoljstvo je v majhnih stvareh

Osebna izkušnja mi pove, da imam polno omaro vsega in veliko čevljev, še več torbic, make-up leži praktično povsod in spodnje perilo ima še nalepko s ceno. Pa vendar …Kdaj sem najbolj srečna? Ko imam v roki ljubezenski roman, ki pripoveduje neumnosti in bo s srečnim koncem, ker so mi srečni konci všeč. Ko jem kitajske žlikrofe ali doma pečem piškote. Ko spraznim glavo in odmislim tiste super velike, naporne sanje ter se osredotočim na vse, kar imam. Najlepše stvari so vedno pred mojim nosom.

Včasih pogrešamo stvari, ki nam niti ne bi bile všeč

Zelo se bojim tistega, kar bomo zamudili. Pa vendar: ali smo res prepričani, da bi nam bilo tako všeč? Kaj če je v resnici prav nesmiselno in niti malo vznemirjujoče? V pričakovanju vsega, “kar še pride” ali “kar bi lahko bilo”, zamudimo sedanji trenutek in potem živimo na pol. Mar ni žalostno? Jaz mislim, da bi se morali umiriti in uživati dane trenutke, kar seveda ne pomeni, da ne smemo sanjati, daleč od tega. A v kolikor so sanje tako zahtevne, da nas naredijo potrte, no, potem je morda kar dobro, če stopimo korak nazaj.

Ne razmišljajmo preveč

Se tudi vam tu in tam kadi iz glave? Ker meni se in gre za proces, ki ga težko ustavim. Morda ne znam, morda nočem, morda se tega celo bojim. Vedite, da smo same krive takrat, ko dovolimo mislim, da se kar lovijo po naš glavi in tako poskrbijo za dobro mero žalosti, jeze, nestrpnosti, potrtosti. Torej spustimo. Zelo preprosto: kot bi imele balon v roki in če ga pustiš, bo pač odletel. Kam? Visoko, a to ni več naša stvar. In če imate vsega preveč, drage moje, le pišite, ker to vedno pomaga. Je terapevtsko in zelo koristno. Misli postanejo besede, besede se usedejo na papir, potem pospravite v predal in začnite znova. Bo lažje.