Danes pa je nastala pravljična zgodba, ki je ne bi spremenila niti za vejico, obarvana v pudraste odtenke in s tisto srečo v očeh, ki jo imaš takrat, ko so stvari na svojem mestu. No, tukaj so bile.
Kombinirala sem jo na zelo enostaven način, in sicer z belimi hlačami z visokim pasom, obula visoke pete in izbrala torbico s čebelami, za dobro voljo.
Vsi smo bipolarni. Vsi imamo v sebi demone in hkrati tiste male, grozne plati, ki niso vedno tako razumevajoče, pa tudi ne racionalne.
Obleka je iste barve kot moje oči in še hiša za mano je bila prav tako modra, zato se mi je zdelo, da sem za čas slikanja postala del razglednice. In prav težko sem odšla.
Nujni so bili nizki sandali, za lahkoten korak na koncu avgusta, ki nas počasi že zapušča.
Krilo do kolen je kos, ki je v moji garderobni omari še kako prisoten. Nosim ga z veseljem, ker je udobno in me nikoli ne spravi v zadrego, saj se med hojo ne dviguje, ni nespodobno takrat, ko sedim, in ga imam zelo rada z visokimi petami.
Roza torej, od glave do pete, še vedno pa ne Barbie slog, ta mi ni bil nikoli všeč. Vendar se vsakič, ko preberem, da je pudrasta marsikdaj zamenjala črno, lahko le nasmejem, saj se s tem 100 % strinjam. Mene je že zdavnaj osvojila.
Tokrat se vse vrti okrog naravnega in želje, da se dopust ne bi nikoli končal.
Dolžina do kolen ali midi je tista, ki si jo lahko privošči vsaka ženska, pike na krilu pa so bile tako originalne, da jih ni bilo moč spregledati.
Tudi tokratna modna zgodba je nastala ob morju … Najraje bi videla, da se poletje sploh ne konča.