Zbudila sem se drugačna. Morda zato, ker sem se končno spoprijateljila z življenjem in tem, kar se v meni dogaja.
Ljubezen do potomcev je nagonska in tako močna, da je njeno ‘zatiranje’ povsem skregano z zdravo pametjo matere narave.
Vprašanje ostaja v zraku, ker ne najdem nikogar, ki bi mi lahko odgovoril.
Upanje zna biti nevidno, a to še ne pomeni, da je izginilo.
Življenje me je naučilo, da je ena izmed največjih napak, ki jih lahko naredimo, ta, da smo prepričani, kako imamo brezpogojno prav.
Z leti ne pridobiš le gub, temveč tudi nove oči, s katerimi končno spregledaš svet.
Lahko le upam, da boste delile članek in da bomo znale širiti pozitivno razmišljanje, ker ga ni nikoli dovolj.
Zgodilo se ni nič posebnega, a hkrati vse.
Mogoče bi mi bilo lažje, če bi imela tako kot v angleškem jeziku na voljo eno manjšo potuho in isto besedno zvezo za ljubim te in rada te imam.
Vsi čutimo iste emocije in ne verjamem, da so pri meni močnejše in pri vas manj ali obratno.