In iskreno mislim, da osrečujejo tudi vas.
Pogrešam zelene, magične oči in vonj po dobrem na mali glavici, pogrešam rdečo piko sredi dolge, sive dlake in tisto brezpogojno zvestobo, ki ti jo lahko podari samo domača žival.
Zanimivo, kako lahko globok poljub odnese daleč proč vse skrbi. Kot bi bila na varnem otoku, končno sama. In ponovno zaljubljena.
Pisanje za svojo spletno stran mi je nedvomno podarilo še več samozavesti in poguma, da marsikdaj dam srce na pladenj in dovolim, da vsi pogledate vanj.
Obstaja samo ena stvar, na katero se lahko redno obrnete, in to je vaša vest. In najbolj zanimivo je dejstvo, da ima vedno pravi odgovor, če jo boste le vprašali.
Karkoli zaključimo v življenju, je vedno zelo boleče, še bolj boleče pa je, ko izgubimo sebe.
V pričakovanju boljših časov je treba tudi živeti.
In po tihem si tudi želim, da bi se vsaj danes lahko ustavili, pomislili na vse, kar imamo, in na vse dobro, kar še bo, ter pričarali več božičnih dni skozi leto. Ker v resnici je celo življenje velika čarovnija, če ga le znamo gledati s pravimi očmi.
Tako verjamem, da včasih zvezde sestankujejo brez našega dovoljenja in nam podarijo tisti čaroben prah, ki smo ga že zdavnaj pozabili, in takrat se oglasi še luna, ki vse skupaj dirigira in poskrbi, da tudi plima postane močnejša.
Nekako je že punčkam v zibelko položena zgodba, da te bo princ rešil, potem pa postaneš ženska in ugotoviš, da je kar dobro, če se rešiš sama, saj so moderni princi dokaj daleč od tistih, ki jih najdeš v knjigah.