Ker pač ni naključij, je najbrž že prav, da sta krilo in bluza v popolnoma enakem odtenku, zato je tudi mešanje tako različnih potiskov izvedljivo.
Za lastno srečo niti ne potrebujemo veliko, samo kup majhnih radosti, ki se tako ali drugače zgodijo, težava je le v tem, da jih morda premalokrat zaznamo. In cenimo.
Navdihnile so me prav ulice, kjer opažam mlade ženske s klobukom, sploh v tujini, z razmršenimi lasmi in malo make-upa, pa se mi zdi, da smo vse že tam, vsaj za vikend: na dopustu.
Dober rezultat je skupek vsega in ko najdem pravi pripomoček, vem, da sem zmagala.
Težko spremenimo preteklost, to nam nekako ni dovoljeno, lahko pa spremenimo korake, ki jih bomo izbrale sedaj.
Cikličnost narave me pomirja in te dni podarja čudovite občutke brezbrižnosti.
Bolj, kot gledam, bolj razmišljam, kako so mi vse te predstavljene kombinacije všeč in zdi se mi, da bodo delovale tudi čez deset let.
Priznam, da imam rada zagorelo kožo, imam pa še raje sebe in zdi se mi, da nikoli ni prepozno za nego, pomembno pa je biti dosleden in otroku podati to zavest ter znanje. Sploh v teh časih.
Danes pa je nastala pravljična zgodba, ki je ne bi spremenila niti za vejico, obarvana v pudraste odtenke in s tisto srečo v očeh, ki jo imaš takrat, ko so stvari na svojem mestu. No, tukaj so bile.
Na koncu lahko le rečem, da mi je urejeno in naravno všeč. Za ostalo pa, kdo ve, morda se na stara leta in pred penzijo opogumim.