Nekje sem prebrala, da v kolikor nam je dano, potem tudi zmoremo. Vedno.
V ameriški reviji sem pred kratkim brala članek z naslovom “Rafija je nova črna” in prav uživala ob pogledu na slike, ki so bile naravnost čudovite.
Potrebujete le dobro knjigo in sploh ni rečeno, da jo boste odprli, ker pogled v soline jemlje dih in včasih so tovrstni prizori edino, kar resnično potrebujete.
Čipkasto midi krilo sem tokrat kombinirala z nizkimi sandali. Vem, da bi bile pete druga pesem, a želela sem ohraniti podobo za vsak dan, ki ni niti malo zahtevna.
Zdi se mi, da me še drobtinice v postelji ne bi motile, vse, samo da sem malo sama in popolnoma brez obveznosti. Kdo ve, morda se mi do konca poletja želja uresniči!
Samo še nekaj. Hvala vsem za podporo, sporočila, maile, komentarje na Instagramu in ostalih socialnih medijih. Hvala Avditoriju za odlično organizacijo dogodka, televiziji za izredno luč in oder, da te kap, občini Piran zato, ker je Festival postal tradicija. In kot običajno … v čast mi je bilo biti v vaši družbi. Mario, zelo te imam rada, a to tako že veš.
Zaradi dolžine (je dokaj kratka) sem izbrala nizke sandale in torbo iz rafije, ki je zdaj pravi hit.
Ko pogledaš sončni zahod, ugotoviš, da lepota lahko včasih traja le nekaj trenutkov. Ko pa zjutraj zagledaš vzhod, se zaveš, da življenje od nas zahteva samo strpnost, da lahko vse skupaj ponovno doživimo.
Lepota je povsod in to me naredi neskončno srečno, skoraj pomirjeno, da obstajajo stvari v času, ki so tukaj za nas in jih nihče ne bo nikoli spremenil.
Bela je nedvomno njena barva in čipke so tiste, ki jo naredijo tako posebno.