Tisto popoldne nisem prišla drsat in fant je na novoletni ples povabil dekle iz drugega razreda.
Ko je bila jelka končana, je Sofia pridrvela v dnevno sobo.
Že nekaj časa razmišljam, da moram napisati tudi kaj na to temo, saj sem mama in sem zato vedno v iskanju izdelkov za mojo Sofio, ki žal ni več dojenčica, ima pa še vedno mlado in občutljivo kožo, ki jo je treba varovati in negovati.
Karkoli bo življenje prineslo, bomo me tri vedno skupaj: v mojih mislih so za vekomaj ustavljeni trenutki petja in smeha do solz, za stvari, ki so le naše in jih nihče ne razume.
Če imate doma malčka, potem najbrž veste, kako je pravzaprav pomembno imeti voziček, ki zadovoljuje vaše potrebe.
Izmed vseh stvari, ki jih v življenju počnem, je najlepša ta, da sem lahko mama.
Popkovina, ki nas veže, se nikoli ne prekine, niti takrat, ko človeka ni več, ker dobro vemo in čutimo, da se nekje, daleč od nas, v kraju, ki ga ne poznamo in ne razumemo, vse skupaj nadaljuje.
Srečen osmi marec, drage moje. Jaz vem, kako ste pomembne.
Ne vem, kako je z vami, a sama vidim vse te kose tudi v normalni velikosti in bi z veseljem nosila torbico v obliki sladoleda ali si omislila tistega gigantnega flaminga za v bazen.
Nikoli, resnično nikoli ne bom obupala nad našim poslanstvom in energijo. Žalostno sprejmem tiste, ki so na vodilnih položajih in imajo občutek, da bodo v grob odnesle vse, zato ne samo, da ne delijo, temveč tudi ne privoščijo.