Pravijo, da samota našemu življenju doda več introspekcije in samostojnosti. A vendar imam občutek, da je veliko več tistih, ki samote preprosto ne prenesejo …
S prijateljicami pogosto obujamo spomine na mladost, sploh na svoja najstniška in dvajseta leta, ko so bile v prvem planu zabave in druženja, ko so bile misli predvsem brez velikih skrbi.
Biti torej. Samo to. Srčno upam, da mi vsaj danes uspe.
O tem, da vsak bije svojo bitko, ni dvoma, vendar je tako, da se nekateri nahajajo na dnu, drugi nekje vmes, tretji visoko zgoraj in se že spremenijo v mavrico. In potem se kolo spet obrne in ponovimo vajo. Vsakič znova. Kot otroci v prvem razredu šole življenja.