Veselim se življenja v vseh odtenkih in ne bi zamudila niti enega trenutka. Ker sem jih tako ali drugače že veliko.
Med rjuhami in s skodelico vroče kave na nočni omarici.
Veliko “robe” za premlevanje in še več za pospravljanje v tiste skrivnostne predalčke, ki so od nekdaj pod skalo, torej tam, kjer sem doma.
Življenje me je naučilo, da je ena izmed največjih napak, ki jih lahko naredimo, ta, da smo prepričani, kako imamo brezpogojno prav.
Mnogokrat sem napisala, kako pomembno se je objeti, no, ta teden še posebej in, prosim, tega ne pozabite.
Zdaj imam že eno omaro s torbicami in v vsaki izmed njih je delček mene.
Včasih je dobro vedeti, da center vesolja nismo mi, temveč vesolje samo.
Ker, drage moje, najbrž veste, da v kolikor same nismo srečne, potem ne bodo srečni niti tisti, ki živijo z nami.
Počutim se kraljica, ker tukaj veljajo le moja pravila in, oprostite, vrata so skrbno zaprta.
Zunaj je sonce še kar visoko, svetloba je edinstvena in povem vam, da sem v tem trenutku prav srečna. Srčno upam, da ste tudi ve.