V življenju pride tudi trenutek, ko moraš spustiti vse in pogledati samo to, kar se skriva za tvojimi notranjimi vrati, ker je v resnici edino, kar tudi šteje.
Če bi obstajala čudežna naprava, ki bi znala meriti to našo prijazno, notranjo svetlobo, mislim, da bi jo začele negovati in trenirati tako, kot se lotimo vaj za zadnjico.
Imate še vedno v predalu tiste stare želje, strasti in občutke, ki so v mladosti premikali gore in vam podarili noro lesketanje v očeh?
Težava je tudi v tem, da včasih prav ne moremo pozabiti in ko si skozi želimo pozabiti, se čudežno zgodi, da si zapomnimo za vedno.
Povem vam: poletje je čas za vse to, da končno spustimo nahrbtnike s kamni in izberemo novo pot.
Kot veste nikoli ni prepozno.
Kar nas povezuje zdaj in za vekomaj, je zavest.
Ker je življenje ravnovesje, predvsem med tem, kar si, in tem, kar želiš biti.
Imejte čudovit četrtek in če vas kdo zmoti, brez slabe vesti, odložite slušalko.
In že pogled nanj sproži v meni eksplozijo zvezd.