Ana je prišla v moje življenje, kot nevihta poleti.
Najprej dolžnost, potem užitek? Niti ne.
Postaviti sebe na prvo mesto je čudovita avantura, ki pusti krasne posledice.
Ljudje se pač najdemo.
V trgovino me očitno spravi luna, k nakupu pa … še vedno dobro staro osebje trgovin, ki zna oceniti, ali potrebujem pomoč ali ne.
Takšne smo pač ženske. Ekonom lonci s paro na vrhuncu in ko snameš pokrov, se hitro zgodi, da se dobro opečeš.
Če bi me imeli torej priložnost spoznati na takšen dan, dvomim, da bi me prepoznali kot Petro Windschnurer.
Včasih ne dobiš tega, kar si želiš, zato, ker si zaslužiš veliko več.
Sem princesa svojega sveta.
Nekaj vem zelo dobro: okoli sebe gradim prostor za žensko, ki še bo, ne pa za tisto, ki je bila.