Ne potrebujem ničesar drugega, ker v teh stvareh, majhnih obredih in sončnem dnevu leži moja osebna sreča.
Imenuje se odpornost, je čudovita lastnost, ki naj bi se razvila po 50. letu in je zato prav možno, da je zdaj še nimate.
Veliko “robe” za premlevanje in še več za pospravljanje v tiste skrivnostne predalčke, ki so od nekdaj pod skalo, torej tam, kjer sem doma.
Upanje zna biti nevidno, a to še ne pomeni, da je izginilo.
Človek je vedno produkt v razvoju, nikoli pa končni izdelek.
Bodimo torej ne le prijazni, temveč tudi pozorni na svet, ki nas obkroža.
Z leti ne pridobiš le gub, temveč tudi nove oči, s katerimi končno spregledaš svet.
Mnogokrat sem napisala, kako pomembno se je objeti, no, ta teden še posebej in, prosim, tega ne pozabite.
Zgodilo se ni nič posebnega, a hkrati vse.
Mnogo je takih, ki se delajo skromne in razumevajoče, v resnici pa imajo giganten ego.