Zato bi včasih rada malo več. Manj stratih glav in praznih pogledov v službi. Več rok in objemov, saj bi nam zdaj moralo biti že kristalno jasno, da vsaka bije svojo bitko. Tudi jaz. In tudi ve.
Danes je takšen dan, ko želim pozabiti preteklost, si odpustiti in začeti znova.
Vse lepo in prav, a vmes se tudi malo zgubiš, kot bi neprestano nosil masko, ki te varuje pred svetom ter ljudem ponudi obraz, ki na koncu vsega niti ni tako zelo tvoj.
Mama me je v življenju naučila veliko lekcij: če želiš letiti se čimprej znebi tistih, ki te vlečejo dol.
Drage moje, vsak ima svojo goro, zato je moja želja za 2018 ta, da postane moja premagljiva in vaša le spomin.
Če me torej te dni kdo vpraša, kako sem, lahko odgovorim “Božično” in v tej besedi je zajeto prav vse.
Življenje nam ne bo več pripadalo, če bomo neprestano razmišljali o tem, kaj drugi menijo o nas.
Okoli nas je vedno veliko ljudi in tudi ogromno takih, ki jih ne potrebujemo. Tu in tam zamenjajte pot. Preslišite. Pozabite. Odpustite. Ali se preprosto ne menite, ker nima smisla.
Vse se spreminja, tudi stvari, ki izgledajo zabetonirane v času in prostoru. Težko se je ustaviti, pa vendar … Tu in tam le ujemite kakšen lep trenutek.
Še dobro, da je glava okrogla, kar pomeni, da lahko misli spremenijo smer.