Čustva so pogosto napačno razlagana ali potlačena.
November ima težek korak in temno razpoloženje, a to nam ne sme preprečiti, da bi ga pozdravili še tako rahločutno, in prav v tem je paradoks tega obdobja: zmožnost iti globoko in hkrati hoditi po prstih, plesati strasten tango s svojo senco, vračati se k izvoru.
Naj se torej zgodi …
Še zase težko razumemo, kaj je 100 % prav in kaj ni, zato je ta nečimrnost, da lahko sodimo drugim, res norost.
Ker včasih smo vsi kot ovce na paši in preporsto obstajamo, brez, da bi se zavedali ali vprašali, kaj si pravzaprav želimo.
Duh jeseni nosi v sebi magijo smrti, ki daje prostor novemu.
Vsem želim miren četrtek.
… do te mere, da izgine celo ljubezen do sebe, tisto najdragocenejše, kar si lahko podarimo.
Če je skrb za naše notranje prostore, bodisi doma ali na delovnem mestu, bistvenega pomena za naše dobro počutje, je bivanje na prostem in uživanje v tisočerih odtenkih rumene, rdeče in oranžne pravi balzam za telo in duha.
Utišanje hrupa v nas ni lahko, je pa vsekakor nekaj, česar se s pravo metodo in dovolj potrpežljivosti lahko postopoma naučimo.