Ko si dovolimo biti sami, se naučimo tudi bolje vrednotiti odnose in prepoznati, katere zveze so resnično izpolnjujoče.
Izbira miru namesto kaosa, miru namesto konfliktov in sebe namesto kogarkoli, ki poskuša motiti harmonijo, ni dejanje hladnosti, temveč modrosti.
Sneg je eleganten kot balerina, ki po prstih stopa po svojem odru. Česar se dotakne, spremeni v čarovnijo.
Tako se lahko zavemo, da nikoli nismo zares sami, saj je navsezadnje vsak izmed nas drobec neskončnosti.
Jaz bom vikend preživela doma, v miru in s prižganimi svečami za svoje pokojne, zraven bo košara jabolk in lešnikov, v spomin na Samhain, ki prenavlja svet in čisti odnose med živimi in mrtvimi.
Vmes jaz, kot majhen biser v morju Vesolja.
Raziskave pravijo, da vsi prej ali slej začutimo samoto in imamo občutek, da smo na svetu sami, drugačni in nihče nas prav dobro ne razume.
Samota je resnično umetnost in še dobro, da je narava poskrbela za turbulence in viharje, ki prav gotovo ne trajajo za vekomaj.
Pravijo, da samota našemu življenju doda več introspekcije in samostojnosti. A vendar imam občutek, da je veliko več tistih, ki samote preprosto ne prenesejo …
Ni nam treba iskati družbe ali partnerja, da bi se počutili srečni, potrebno je najti mir v sebi. Daleč od tega, da bi bilo lahko, a ko si enkrat tam, so vse težave nekoliko manjše.