Sofii so barve zelo všeč in tako se je odločila za hibiskus.
Hvala, ker si.
Tista tiha žalost, ki včasih izbruhne in drugič ostane skrita, a dobro veš, da je vedno v tebi.
Saj sem že povedala, da je čudovito biti ženska. In mama.
Vse najboljše, moja najljubša vila.
Ne potrebujem ničesar drugega, samo nevidno nit, ki združuje nas tri in postavi stvari na svoje mesto.
Ko je bila jelka končana, je Sofia pridrvela v dnevno sobo.
Karkoli bo življenje prineslo, bomo me tri vedno skupaj: v mojih mislih so za vekomaj ustavljeni trenutki petja in smeha do solz, za stvari, ki so le naše in jih nihče ne razume.
Dosegla si, da sem le spregledala.
Zagledam tvoje čudovite oči, širok nasmeh in vem, da si moj največji zaklad, najboljša stvar, ki mi je bila podarjena, in hkrati sreča, v svoji popolni obliki.