Preveč lepega se je zgodilo in veliko lepega še pride, meni pa nič ne manjka.
Kotički miru, zelenja in lepih misli. Ker tega ni nikoli dovolj.
A kot običajno me je življenje presenetilo, za kar sem zelo hvaležna.
Ne vem, na kateri točki v življenju se nahajate, imam pa občutek, da nas je veliko na istem peronu in vse smo v pričakovanju istega vlaka.
Spremeniti sebe in potem še svet.
Nekoč, kdo ve, mi morda tudi uspe.
Gozd nam omogoča, da se za dolžino sprehoda potopimo v popolnoma drugačen svet.
Posadila sem granatno jabolko, mandelj in figo.
In ne, se še ne poslavljam, deloma tudi zato, ker je v mojem srcu tako ali drugače vedno poletje.
V tej barvi je nekaj magičnega.