Nikar ne pozabite, da je zadnja stvar, ki zraste na sadnem drevesu, prav sadež, kar bi nam moralo povedati veliko o tem, kako ne smemo nikoli obupati.
Ne potrebujem ničesar drugega, ker v teh stvareh, majhnih obredih in sončnem dnevu leži moja osebna sreča.
Zelo mi je všeč, ko se svet otroških likov spoji z odraslim in nam tako podarja čarobne dekoracije.
In za vekomaj, resnično za vekomaj, bom imela ta Rovinj v srcu in njen lahek korak tik ob sebi.
Veliko “robe” za premlevanje in še več za pospravljanje v tiste skrivnostne predalčke, ki so od nekdaj pod skalo, torej tam, kjer sem doma.
Življenje me je naučilo, da je ena izmed največjih napak, ki jih lahko naredimo, ta, da smo prepričani, kako imamo brezpogojno prav.
Človek je vedno produkt v razvoju, nikoli pa končni izdelek.
Bodimo torej ne le prijazni, temveč tudi pozorni na svet, ki nas obkroža.
Berem, prižigam sveče, občudujem dnevno svetlobo, čistim stanovanje, urejam rože, premikam blazine, pišem dnevnik, kuham kavo, pečem dobrote, vadim make-up, kar me vedno zelo veseli.
Z leti ne pridobiš le gub, temveč tudi nove oči, s katerimi končno spregledaš svet.